Indeks kakovosti delovnih mest

Število delovnih mest v veliki večini krajev raste. Kaj pa njihova kakovost?
15.06.2018 | rm
0
Indeks kakovosti delovnih mest

Za merjenje kakovosti delovnih mest smo uporabili tri kriterije: plače ter dva strukturna kazalnika, zahtevnost delovnega mesta in stopnjo izobrazbe. Pri interpretaciji jem potrebna velika mera previdnosti. Za kaj gre? Govoriti, da delovna mesta v proizvodnji ali obrti, ki na primer ne zahtevajo univerzitetne izobrazbe, niso kakovostna, ni le politično nekorektno, ampak preprosto netočno. Vsa delovna mesta so lahko zelo kakovostna, če so pisana zaposlenemu na kožo in če za delo prejme spodobno plačo. Naše merilo zato nikakor ne govori o dobrih (ali slabih) delovnih mestih – kakovosti zato tu ne jemljemo kot vrednostni pojem. Naš pretres in indeks sta bolj je namenjena temu, da odkrijemo neko splošno gibanje in dobimo dodaten vtis o tem, kaj rast števila delovnih mest pomeni.

Druga opomba: za zadnje leto v analizi smo vzeli 2016, zasledovali pa smo gibanja za petletno obdobje, torej med leti 2012 in 2016. Zakaj 2016? Ker imamo do tega leta na voljo vse podatke (torej tudi o strukturi delovnih mest), za poznejši čas pa le nekatere.

Indeks kakovosti

Kje najdemo torej strokovno najzahtevnejša in najbolje plačana delovna mesta? Nobenega presenečenja na prvem mestu: tam je seveda Ljubljana. A presenečenje najdemo že na drugem mestu, kjer je Dol pri Ljubljani in ne morda Maribor (ki je tretji).

Ime občine rang struktura rang plače rang izobrazbena stuktura indeks kakovosti rang
Ljubljana 1 2 2 2 1
Dol pri Ljubljani 4 3 7 5 2
Maribor 10 21 8 13 3
Žirovnica 12 28 4 15 4
Komenda 32 6 13 17 5
Novo mesto 37 4 17 19 6
Šempeter - Vrtojba 22 16 20 19 6
Šenčur 20 13 26 20 8
Kranj 24 10 29 21 9
Nova Gorica 35 12 28 25 10

 

Seveda pa se podoba precej spremeni, če pogledamo še dinamiko. Poglejmo najprej spremembo števila delovnih mest v petih letih. Po relativno rasti so v tem obdobju v ospredju Solčava, Škofljica, Preddvor in Komenda. Solčava je pač mikroobčina, kjer že majhna absolutna sprememba sproži velik nihaj pri relativnih kazalnikih. Rast je bila vsekakor zelo močna v nekaterih občinah blizu Ljubljane in na Gorenjskem. A ne smemo prekmalu oblikovati splošnih sklepov. Zelo visoko so namreč uvrščene tudi nekatere štajerske in dolenjske občine.

Število in kakovost?

Glavno vprašanje – v katerih občinah je v petih letih najbolj zraslo število delovnih mest, ob tem pa se je dvignila njihova »kakovost« - torej zahtevnost in plače? Najbolj izstopajo Borovnica, Polzela, Kostanjevica na Krki, Žužemberk, Škocjan, Ivančna Gorica in Moravče. V teh občinah je v petih letih število delovnih mest zraslo za več kot 6 odstotkov, ob tem pa so se znatno dvignile povprečne plače, nadpovprečno se je dvignil delež zaposlenih s terciarno stopnjo izobrazbe, povečal pa se je tudi delež najbolj zahtevnih strokovnih in vodstvenih delovnih mest.

Ime občine rast števila delovnih mest  RANG Struktura: rast najzahtevnejših delovnih mest RANG Rast plač RANG Spremba izobrazbene strukture RANG
Borovnica 12% 6 2% 82 96 € 51 5% 77
Polzela 9% 16 4% 37 86 € 65 6% 17
Kostanjevica na Krki 8% 17 3% 44 57 € 108 5% 49
Žužemberk 8% 23 4% 30 88 € 61 6% 21
Škocjan 7% 31 4% 26 96 € 52 4% 92
Ivančna Gorica 7% 32 3% 45 178 € 8 4% 91
Moravče 7% 35 3% 53 74 € 80 5% 39

 

Podatki za vse občine.

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva