Kaj prinašajo novi podatki o turizmu?

Nov sistem zbiranja podatkov o turizmu po občinah: precej večje številke tako zaradi rasti kot zaradi boljših podatkov
21.04.2019 | zk
0
Kaj prinašajo novi podatki o turizmu?
Ljubljana: največja uspešnica slovenskega turizma
(Foto: SBR)

Statistični urad RS (SURS) je za lansko leto prvič objavil podatke o prihodih in prenočitvah turistov, zbranih na nov način. Doslej je SURS podatke o številu turistov zbiral s pomočjo vprašalnika. Po novem podatke pridobi od agencije AJPES, ki upravlja sistem eTurizem za elektronsko poročanje podatkov.

Razlika je bistvena: nova evidenca prikaže za 11 odstotkov več prihodkov in za 12,8 odstotkov več prenočitev. Po podatkih Slovenske turistične agencije je bilo lani za 7,8 odstotka več prihodov kot v letu 2017, medtem ko se je število prenočitev povečalo za 10,5 odstotka. Če pogledamo številke: po nepreračunanih statističnih podatkih smo imeli v državi 4,9 milijona turistov. Po podatkih, zbranih na nov način, je bilo lani obiskovalcev skupaj 5,9 milijona: torej za 20 odstotkov več.  Podobno je pri prenočitvah: statistični podatki za leto 2017 govorijo o 12,5 milijona, z novo metodo zbranih podtaki za lansko leto pa kažejo za skoraj četrtino (24,6%) boljši rezultat: lani je bilo tako 15,7 milijona prenočitev.

Od kod tako velika razlika? Kot pojasnjujejo na SURS, »sta se bistveno spremenili tako opazovana enota kot opazovana populacija. V novih  podatkovnih  virih  so  namreč  zajeti  tudi  manjši  nastanitveni  obrati,  tj.  taki  z  manj  kot  10  stalnimi  ležišči,  ki  jih  pred  letom  2018  nismo  vključevali  v  mesečno  raziskovanje.« Povedano drugače: zdaj sistem zajame prav vse prihode in prenočitve, medtem ko jih prej ni.

Šibka plat novega načina poročanja je, da ni primerljivosti za nazaj. Ko primerjamo objavljene podatke o številu gostov po občinah, tako ne moremo oceniti, koliko je k spremenjeni številki prispeval natančnejši način zbiranja in koliko dejanska rast. Le upamo lahko, da bo SURS objavil preračunane podatke za nazaj tudi za občine.

Kaj pokažejo novi podatki za občine že brez teh preračunov? Prvič, na račun nov metode je bistveno manj občin, za katere podatkov doslej ni bilo na voljo. Podatki za leto 2017 kažejo, da je bilo brez turistov 19 občin v Sloveniji. Natančnejša metoda za lani razkrije, da je brez turistov le 12 občin. Ali drugače, turistični obisk so lani zabeležili v kar 200 občinah v Sloveniji.

Drugič, za kar 66 občin je SURS za leto 2017 zakril podatke kot zaupne – torej takšne, kjer bi iz statističnega podatka za celo občino lahko razbrali podatek za posamezno enoto, torej prenočitveno zmogljivost. Po novem je takšnih krajev za pol manj: 32. To pomeni, da imamo podatke o turizmu na voljo za 168 občin. Prej smo jih imeli le za 127.

In kako so uspešne občine po novem?

Če postavimo mejo pri 500.000 prenočitvah, imamo osem pravih turističnih središč. Po starih podatkih je bilo krajev z več kot pol milijona prenočitev le šest.

Po novem je v vseh pogledih prva turistična destinacija v državi Ljubljana. Ljubljana ima več obiskovalcev kot vse obalne občine skupaj, za razliko od prejšnjih let pa ima prestolnica tudi največ prenočitev. Prej je bil prvak po prenočitvah Piran. Četudi je Ljubljana po rasti prava turistična gazela (in to ne le v slovenskih merilih), je k temu skoku pripomogla tudi izboljšana metodologija.

Tudi število turističnih krajev z več kot 100.000 (in manj kot pol milijona) prenočitvami se je za malenkost povečalo (s 24 na 25). Najbolj je spremenjen način evidence vplival na podatke pri krajih, ki so manj izrazito turistični. V razredu med 10.000 in 100.000 prenočitvami je po novem 58 občin (prej 46), manj kot 10.000 prenočitev pa ima 77 krajev. Prejšnja evidenca je zaznala le 51 takšnih občin. Zelo podobno sliko bi dobili tudi, če bi pogledali podatke o prihodih.

 

Rast

Kot smo omenili, številke za nazaj niso neposredno primerljive. Razlika med letom 2017 in 2018 je tako vsota sprememb na račun izboljšanega zbiranja podatkov in dejanske rasti. A poglejmo vseeno, kje so razlike največje.

Daleč največ se je povečalo število prenočitev v Ljubljani: za 631.000 ali skoraj za toliko kot na Bledu, v Piranu in Bohinju skupaj. Če pogledamo za nazaj preračunane podatke, ki jih objavlja na svojih straneh ljubljanski turistični urad, se je lani število povečalo »samo« za okrog 400.000, oziroma za 22 odstotkov. In če pogledamo še za nazaj: še leta 2012 je bilo število prenočitev v Ljubljani manjše od milijona. Resnično izjemen skok.

Precej boljše številke o prenočitvah kažejo novi podatki tudi za ostale glavne turistične uspešnice: za Piran, Bled, Bohinj in Kranjsko Goro. Uspešnica so tudi tri občine zgornjega Posočja: tam se je število zaznanih prenočitev povečalo za več kot 230.000 – več kot v Piranu in skoraj toliko kot na Bledu.

Občine z največ prenočitvami

Ime občine Prenočitve turistov Prihodi turistov Prenočitve - razlika z 2017 v %
Ljubljana 2.179.916 1.022.862 631.429 41%
Piran 1.882.383 604.592 233.132 14%
Bled 1.151.831 496.677 244.412 27%
Kranjska Gora 828.763 308.193 176.202 27%
Brežice 680.003 202.780 22.011 3%
Bohinj 677.695 248.639 182.046 37%
Moravske Toplice 559.169 168.760 44.592 9%
Izola 522.290 140.690 123.488 31%
Maribor 466.620 208.279 129.370 38%
Bovec 462.077 175.705 134.863 41%
Podčetrtek 391.859 122.986 49.838 15%

 

Nova evidenca prinaša bolj precizno sliko in nudi turistične podatke za več občin. A ko gre za posamezne kraje, posebnih presenečenj ne razkrije. Uspešni po starem so uspešni tudi po novem – in obratno. Na prvi pogled čudi podatek za Rečico ob Savinji, ki je na desetem mestu po spremembi števila zaznanih prenočitev. Gre preprosto za to, da je ponudba v kraju zelo skromna in omejena na kamp ter nekaj sobodajalcev. Po starem je bil podatek za kamp zaupen, saj stara evidenca sobodajalcev ni zaznavala.

A ne glede na turistična gibanja, ki so bila lani na državni ravni zelo ugodna – in ne glede na boljšo podobo, ki jo prikazuje nova metodologija, se v vseh krajih število turistov ni povečalo. V 13 krajih je bilo število zaznanih prenočitev lani manjše od tistega v letu 2017.

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva