Kako obremenjen je vaš kraj z delovnimi migracijami?

Slovenci smo v zadnjih desetletjih postali zelo mobilni - več kot pol nas dela v kraju, kjer ne prebivamo. To ima svojo ceno. Odkrivamo, kateri kraji so z migracijami relativno najbolj obremenjeni
28.12.2020 | zk
0
Kako obremenjen je vaš kraj z delovnimi migracijami?
Rast deleža prebivalcev Slovenije, ki dela zunaj občine prebivališča

Ena od posledic epidemije virusa korona so bile dosti bolj prazne ceste ob premotenih konicah. Ta praznina je zgovorno kot le malokaj pričala o velikem vplivu, ki ga imajo dnevne delovne migracije na kakovost našega življenja. Cena dnevnih migracij je na eni strani velika obremenitev prometne infrastrukture, na drugi strani pa hude posledice za okolje: veliki izpusti toplogrednih plinov in onesnaževanje okolja, ki neposredno vpliva na zdravje prebivalstva.

Kako za začetek oceniti težo dnevnih delovnih migracij in primerjati položaj občin glede na to, kako so obremenjene z migracijami? Osnovnih podatkov je sicer na voljo dovolj, da pa pridemo do uporabnih primerjalnih kazalnikov so potrebni izračuni. Na voljo sta dva že izračunana indeksa, a nobeden nam zares ne pokaže obremenitve z migracijami. Indeks delovnih migracij, ki ga izračunava Statistični urad RS (SURS) primerja delovne migracije v občino s tistimi iz občine. S pomočjo tega orodja lahko ugotovimo katere občine so pretežno bivalne in katere pretežno delovne . Kazalnik, ki smo ga uporabljamo v analizah ISSO – Indeks samozadostnosti trga dela -  meri zmožnost trga dela v občini, da nudi zaposlitev prebivalcem kraja.  

Nobeden od teh dveh kazalnikov pa nam zares ne pokaže, kakšno obremenitev kraja prinašajo delovne migracije. Zato smo pripravili nov kazalnik. Ta pokaže razmerje med številom prebivalcev in skupnim številom migrantov, torej vsoti števil oseb, ki se vozi na delo v občino in tistih, ki se iz občine vozi v drugi kraj: toliko oseb namreč dnevno tako ali drugače obremeni prometno infrastrukturo občine.

Kaj smo ugotovili? Deset krajev je relativno šibko obremenjenih z dnevnimi migracijami. To pomeni, da skupno število dnevnih delovnih migrantov ne presega dobre četrtine (26 odstotkov) števila prebivalcev v kraju. Izstopajo zelo majhni in odročnejši kraji, a takšne rezultate imajo tudi Tolmin, Kočevje in Bovec.

Na drugi strani lestvice je deset občin, ki so ekstremno obremenjene z dnevnimi  migracijami. To so kraji, ki imajo vrednost indeksa večjo od 70: to pomeni, da skupno število migrantov v in iz kraja presega 70 odstotkov števila prebivalcev.

Povprečna vrednost indeksa za slovenske občine je 43,34. To pomeni, da imamo 43 migrantov v občino ali iz nje na vsakih 100 prebivalcev. V sedemdesetih občinah se vrednost indeksa giblje okrog 50 in jih lahko štejemo med precej obremenjene z dnevnimi migracijami. V ta razred sodi na primer Ljubljana. Tu je absolutno število dnevnih migrantov sicer daleč največje, a če primerjamo to število s številom prebivalcev, Ljubljana posebej ne izstopa. V 22 občinah bi lahko govorili o zelo veliki obremenjenosti z migracijami. 10 občin je ekstremno obremenjenih. To so kraji z vrednostjo indeksa večjo od 70. Posebej izstopa Trzin z vrednostjo indeksa, ki presega 170. Število dnevnih migrantov v kraj in iz kraja je torej precej večje od števila prebivalcev – pri tem pa nismo upoštevali še dnevnih migracij skozi Trzin, ki ravno tako obremenjujejo kraj. Blizu vrednosti 100 imata še indeksa za Šempeter-Vrtojbo in Nazarje.

 

OBČINE Z NAJVEČ DELOVNIMI MIGRANTI

Trzin 170,9
Šempeter - Vrtojba 97,9
Nazarje 90,6
Odranci 82,7
Kidričevo 81,7
Komenda 78,2
Prebold 70,2
Zreče 66,4
Štore 65,6
Naklo 65,1

Podatki za 2019.

Vir: SURS, izračun indeksa delovnih migracij: SBR

 

Če pogledamo mestne občine, ima najmanj delovnih migrantov Koper (indeks 35,3 – 48. mesto). Na drugi strani seznama so Celje, Ptuj in Murska Sobota. Z indeksom 57,9 je Murska Sobota uvrščena na 197. mesto med 212 slovenskimi občinami – je torej precej obremenjena z migracijami.

V večini primerov – ne pa vedno – gre za dnevne migracije. Statistični urad ima podatek zgolj o delovnih migracijah, ne pa tudi o njihovi pogostosti – torej ali se migrant na delo vozi vsak dan ali ne. Vsekakor pa so migracije še en dokaz, da smo Slovenci postali dosti bolj mobilni. Na začetku stoletja je zunaj občine prebivališča delalo 39 odstotkov zaposlenih prebivalcev Slovenije. Pred približno desetimi leti se je delež dvignil na polovico. Zdaj dela več zaposlenih zunaj občine kot v njej: leta 2019 je delež tistih, ki delajo drugje kot živijo, že večji od 53 odstotkov.

Ta delež počasi, a vztrajno narašča: gibanje se, vsaj za zdaj, še ni ustavilo. Pojav ni brez povezave z vse večjo navdušenostjo Slovencev nad tem, da menjamo kraj svojega bivališča. Gradnja avtocestnega križa in precej velika vlaganja v cestno omrežje so po osamosvojitvi pripeljala do precejšnjih sprememb v poselitvi Slovenije. Selimo se tja, kjer so prometne povezave dobre in kjer je ob dobri kakovosti življenja ter bližini naravnega okolja cena nepremičnin čim bolj ugodna. A zavedati se moramo, da ima ta nova mobilnost tudi veliko ceno. In to ceno plačuje celotna skupnost.

 

 Celotna lestvica.

 

 

 

 

 



 

 

 

 

 

 

 

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • februar 2020
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2020
  • Lokalni skupnosti najbolj prijazno podjetje in podjetjem najbolj prijaznim kraji
  • Občina zdravja 2020
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva