Kam izginjajo študenti?

V desetih letih se je število šolajočih se mladih zmanjšalo za četrtino.
13.11.2017 | rm
0
Kam izginjajo študenti?

Število dijakov in študentov se je v Sloveniji v desetih letih zmanjšalo za 53.500 ali za 25,8 odstotka. To pomeni, da bo v naslednjih letih toliko manj mladih vstopilo na trg dela.

Gre za vseslovenski pojav: izjema je le dvanajst občin, povsod drugod lahko zaznamo podobno gibanje. Največji padec je v največjih krajih: v Ljubljani se v študijskem letu 2017/2018 šola 8.464 dijakov in študentov manj kot v letu 2007/2008: to je 30-odstotno zmanjšanje. V Mariboru se je število skrčilo za 3.670 ali za 36 odstotkov. V dvanajstih krajih je padec števila šolajočih se mladih večji od 40 odstotkov. Med temi kraji je tudi mestna občina Velenje.

 

Kam so šla vsa dekleta in vsi ti mladi fantje? Preprosto, manj jih je. Če pogledamo starostno skupino med 15. in 26 letom, kamor sodijo dijaki in redni študenti, se je ta v desetih letih skrčila za 68.608 oseb ali za 22 odstotkov. Število mladih se je zmanjšalo v prav vseh slovenskih krajih z izjemo dveh: to sta Ljubljana in Škofljica. V Ljubljani imamo nenavaden skok števila mladih v skupini starih med 20 in 24 letom – pojav bi bilo potrebno podrobneje raziskati, zelo verjetna razlaga pa je povezana s priseljevanjem. Zanimivo je še, da se je število šolajočih se Ljubljančanov vseeno zmanjšalo, kar pomeni, da je padel tudi odstotni delež študentov in dijakov v populaciji mladih. Tudi to kaže, da gre za poseben pojav.

Število mladih se je najbolj zmanjšalo v Posočju: vodi Bovec, kjer je mladih za pol toliko kot pred desetimi leti. Le malo bolje je v Tolminu (-44%) in Kobaridu (-41,5%). Med vidnejšimi kraji, kjer se je populacija mladih med 15 in 26 letom skrčila najbolj, so še Lendava (-43%), Velenje (-42%), Hrastnik (-41%) in Črnomelj (-40%). Še v 78 krajih je padec populacije mladih večji od 30 odstotkov.

 

Bi nas moralo skrbeti? Vsekakor. Če pustimo vse druge konsekvence ob strani, pomeni manj mladih, ki vstopijo na trg dela tudi manj novih plačnikov v pokojninsko blagajno – odmislimo v tem kontekstu tudi problematiko priseljevanja. Bržkone se ne bomo zmotili preveč, če zapišemo, da je skrb za mlade najboljša strategija za starim prijazne kraje.

Tabela s podatki za občine.

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva