Kje se splača kupiti stanovanje?

Nepremičninski trgi po slovenskih občinah: kje dobite največ za 100.000 evrov in kje zaslužite z nakupom največ
05.05.2017 | zk
0
Kje se splača kupiti stanovanje?

Letno poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2016, ki ga je aprila izdala Geodetska uprava Republike Slovenije, prinaša več podatkov za posamezne kraje kot  prejšnja leta. To nam je pomagalo, da smo izračunali nekaj zanimivih kazalnikov za posamezne občine.

Prvič, koliko kvadratnih metrov dobite v različnih krajih Slovenije za 100.000 evrov?

Razlike so za majhno državo pravzaprav kar velike. V Zasavju dobite za ta denar 143 kvadratnih metrov stanovanja ali dve trosobni stanovanji s 70 kvadratnimi metri. V Portorožu znesek zadošča za malo večjo garsonjero ali majhno stanovanje, saj za 100.000 evrov lahko kupite 42 kvadratnih metrov. Še štiri kvadratne metre več dobite za ta denar v Ljubljani: sto tisočakov je dovolj za 46 kvadratnih metrov ali za majhno stanovanje.

Izračun je seveda teoretičen in izhaja iz povprečnih cen za kvadratni meter rabljenega stanovanja v nekem kraju. V Ljubljani se denimo cene lahko precej razlikujejo glede na lego stanovanja: na najboljših lokacijah v strogem centru mesta lahko cena preseže 5.000 evrov za kvadratni meter. Konkretne cene so odvisne tudi od vrste drugih dejavnikov. Pa vendar je kazalnik zanimiv za primerjavo med posameznimi kraji in dovolj pomenljiv, da ga je svetovalna hiša Deloitte lani uporabila za analizo cen po evropskih mestih. Po izračunu Deloitte ste lahko v Sloveniji lani dobili za 200.000 evrov 118 kvadratnih metrov stanovanja, kar je podobno kot v Španiji ali na Češkem. Najcenejša stanovanja so v Rusiji z opombo, da je v tej državi razlika med ceno nepremičnin v prestolnici ali v drugih krajih daleč največja. Daleč najdražja je »izstopajoča« evropska država Velika Britanija, kjer za 200.000 evrov v povprečju dobite 39 kvadratnih metrov. Sledita Francija in – zanimivo – Izrael.  Če pogledamo posamezne kraje,  je na vrhu seznama London, kjer dobite za 200.000 evrov natanko 11 kvadratnih metrov. V Debrecenu na Madžarskem vam ta znesek omogoči nakup treh družinskih stanovanj ali več kot 200 kvadratnih metrov. Ljubljana je nekje v sredini seznama – po podatkih Deloitte dobite za 200.000 evrov v povprečju 80 kvadratnih metrov. Naš izračun daje nekoliko drugačno podobo, a pri Deloitte so uporabili podatke iz leta 2014, upoštevali pa so tudi nova stanovanja.

Drugič, kje so kupci zaslužili največ?

V Kopru. V enem letu se je vrednost 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja v starem delu Kopra v povprečju povečala za 16.800 evrov. Zelo dobro so na papirju zaslužili še kupci nepremičnin v Piranu, na Vrhniki, v Izoli in v Ljubljani. Tudi v Ljubljani ste s 70 kvadratnih metrov velikim stanovanjem v povprečju »zaslužili« skoraj 10.000 evrov v enem letu – natančneje 9.800. V odstotkih se je cena stanovanj sicer najbolj povečala v Kopru: v enem letu je cena v starem jedru mesta poskočila za kar 14,3 odstotka. Tudi na Vrhniki je cena zrasla za 13,6 odstotka. Za več kot 10 odstotkov so se cene dvignile še v Piranu in Slovenj Gradcu.

In kje so cene najbolj padle? V Ankaranu, ki sicer sodi med kraje z najdražjimi nepremičninami v Sloveniji. Povprečna vrednost kvadratnega metra se je lani znižala za 6,4 odstotka, kar pomeni, da je lastnik 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja na papirju izgubil skoraj 10.000 evrov. Podatek ni prav pomenljiv, saj povprečja za Ankaran močno nihajo zaradi majhnega vzorca. Prav zato moramo podatke o gibanjih cen po posameznih krajih brati z velikim zrnom soli: z izjemo večjih krajev so vzorci namreč praktično povsod premajhni, da bi lahko že samo iz gibanja cene sklepali o trendih. Drugače pa je, če imamo potrditev tudi v drugih kazalnikih, na primer v demografskih. Poleg Ankarana so se lani cene najbolj znižale v Posočju, v Bovcu, Kobaridu in v Tolminu. Tu je cena padla za 8,2 odstotka ali za 6.300 evrov na kvadratni meter. Gre za slikovite kraje z velikim turističnim potencialom, a slabimi vrednostmi demografskih kazalnikov. Prav zato lahko utemeljeno domnevamo, da v primeru Posočja ne gre za letni odklon, ampak za dolgoročno pomembno gibanje.

 Vsi podatki o nepremičninskem trgu slovenskih občin.

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • NOVO: Marec 2017
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2017
  • Kazalniki ISSO: lestvice
  • Kaj je Zlati standard ISSO?
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva