Kraji, kjer je trg dela odporen na COVID19

V nekaterih občinah se je trg dela krepil tudi v času pandemije: najbolj v Hrastniku, Ajdovščini in Pesnici
09.09.2020 | zk
0
Kraji, kjer je trg dela odporen na COVID19
Koper: več kot 1.500 izgubljenih delovnih mest po juniju 2019. Toda lani je bilo število delovnih mest v mestni občini nadpovprečno.
(Foto: SBR)

Število delovnih mest v Sloveniji se je med februarjem in junijem zmanjšalo za 14.000 ali za 1,6 odstotka. Na letni ravni je padec nekoliko manjši, za slabih 13.000 mest, oziroma za 1,4 odstotka. Za razmeroma kratko obdobje štirih mesecev je to precejšnje zmanjšanje: cena epidemije.

OBČINE.

A kaj to pomeni za občine? Že ob prejšnji krizi se je pokazalo, da je krizno stanje zelo različno vplivalo na obstojnost delovnih mest po različnih krajih. Tako lahko ugotovimo, da se je v 61 občinah število delovnih mest po izbruhu epidemije povečalo, medtem ko je v sedmih število ostalo nespremenjeno. V petih občinah je rast – vsaj relativno gledano (torej v odstotkih) zelo izrazita: zaposlenost v teh krajih se je povečala za več kot 6 odstotkov. Večinoma gre za zelo majhne kraje, kjer že majhna sprememba absolutnega števila povzroči velik nihaj relativnega kazalnika. A ne vedno. Izjema je Hrastnik: tu se je število delovnih mest povečalo za 6,5 odstotka, v absolutnem številu pa za 143 delovnih mest. To je največji skok med vsemi slovenskimi občinami.

ODPORNI NA VIRUS.

Na letni ravni je skok nekoliko manj izrazit, a s 108 novimi delovnimi mesti med junijem 2019 in junijem 2020 je Hrastnik še vedno na petem mestu. Na letni ravni se je število delovnih mest v tem zasavskem kraju povečalo za skoraj pet odstotkov. V tem obdobju se je število delovnih mest sicer najbolj povečalo v Ljubljani: za 695. To pomeni, da kriza ni izraziteje vplivala na število delovnih mest v prestolnici: res je, da je število po februarju na največjem trhu dela v Sloveniji tudi najbolj upadlo, a je bilo junija zaradi hitre rasti v drugi polovici lanskega leta v Ljubljani še vedno nekoliko več zaposlenih  kot v enakem času lani.  Relativno gledano ta rast ni velika (0,3 odstotka).

tabela:

OBČINE, KJER SE JE ŠTEVILO DELOVNIH MEST NAJBOLJ POVEČALO

 

Občina Sprememba števila delovnih mest (jun.2019 - jun.2020) Uvrstitev Sprememba v odstotkih  Uvrstitev
Ljubljana 695 1 0,3% 80
Ajdovščina 399 2 5,9% 25
Pesnica 200 3 13,1% 8
Mengeš 124 4 4,7% 31
Vipava 109 5 6,5% 21
Hrastnik 108 6 4,8% 30
Turnišče 90 7 13,0% 9
Braslovče 82 8 8,5% 11
Gorenja vas - Poljane 76 9 4,1% 34
Logatec 71 10 1,5% 55
Trebnje 71 10 1,4% 61
Šentrupert 69 12 7,4% 14
Medvode 65 13 1,4% 59
Ljubno 62 14 5,3% 27
Brda 60 15 5,4% 26
Prebold 60 15 2,4% 43

 

Na drugem mestu je Ajdovščina, kjer je bilo poleti 399 delovnih mest več kot pred enim letom, na tretjem pa Pesnica z 200 novimi zaposlitvami. To pomeni, da se je v Ajdovščini število delovnih mest v enem letu povečalo za 5,9, v Pesnici pa kar za 13,1 odstotka – in to ne glede na COVID19.

Zaradi dinamike v drugi polovici leta je tako kar v 84 občinah število delovnih mest tudi po epidemiji višje kot je bilo pred enim letom. V osmih občinah se je število v tem času povečalo za več kot 10 odstotkov. Še v 14 občinah je bila rast zelo visoka, med šestimi in desetimi odstotki. Ponovno je relativna rast najvišja v zelo majhnih krajih. A blizu vrha seznama najdemo – poleg že omenjenih – tudi Vipavo, Mengeš in Gorenjo vas – Poljane.

NA RESPIRATORJU.

A žal za večino krajev takšna gibanja vendarle ne veljajo. Če pogledamo relativne številke, je COVID19 najbolj prizadel trg dela v Destrniku in Zavrču. Padec je bil znaten – torej večji kot 6,9-odstoten – v 21 občinah. V devetih krajih se je število delovnih mest zmanjšalo za več kot 10 odstotkov. Če pogledamo absolutne številke, je padec največji v Kopru. V enem letu je v Kopru izginilo skoraj 1.600 delovnih mest. V Velenju se je število zmanjšalo za 1.417 in v Mariboru za 1.229 delovnih mest. Padec je torej največji v mestnih občinah. Največkrat je za upad kriva epidemija, a ne vedno. V Mariboru, Kranju in Novem mestu so večino delovnih mest izgubili po februarju. Ne pa tudi v Kopru: tam je do upada prišlo že v drugi polovici lanskega leta. Vzrok za krčenje trga dela v Kopru torej ni samo epidemija.

In v nemestnih občinah? Najhuje je v Piranu, kjer je epidemija odnesla 648 zaposlitev – trg dela v tem letoviškem kraju se je v enem letu zmanjšal za skoraj 10 odstotkov. Močan upad smo izmerili še v Kidričevem, Cerkljah na Gorenjskem, Laškem in Radovljici. Za Kidričevo velja podobno kot za Koper – virus je le poslabšal gibanje, ki je bilo že prej izrazito negativno.

tabela 2

KJE SE JE ŠTEVILO DELOVNIH MEST NAJBOLJ ZMANJŠALO?

Občina Sprememba števila delovnih mest (jun.2019 - jun.2020) Uvrstitev Sprememba v odstotkih  Uvrstitev
Koper -1536 212 -6,0% 186
Velenje -1417 211 -8,6% 197
Maribor -1229 210 -2,0% 121
Novo mesto -900 209 -3,5% 152
Piran -648 208 -9,6% 202
Kranj -553 207 -2,2% 126
Kidričevo -455 206 -9,5% 201
Cerklje na Gorenjskem -401 205 -10,0% 204
Celje -391 204 -1,3% 107
Laško -374 203 -10,1% 205
Radovljica -355 202 -4,8% 174
Šempeter - Vrtojba -342 201 -6,0% 185
Ormož -307 200 -8,0% 195

 

tabela 3:

UČINEK PANDEMIJE? KJE SE JE ŠTEVILO DELOVNIH MEST NAJBOLJ ZMANJŠALO PO FEBRUARJU?

 

občina sprememba po februarju uvrstitev sprememba v % uvrstitev
Zavrč -28 130 -12,6% 212
Kranjska Gora -121 189 -7,6% 211
Laško -266 203 -7,4% 210
Kidričevo -334 205 -7,2% 209
Sveta Trojica v Slov. goricah -20 111 -6,8% 208
Hrpelje - Kozina -107 185 -6,6% 207
Dobrna -42 154 -6,4% 206
Lenart -242 202 -6,0% 205
Straža -54 162 -5,7% 204
Semič -66 167 -5,0% 203
Cerkvenjak -20 111 -4,9% 202
Loška dolina -69 168 -4,8% 201
Borovnica -39 148 -4,7% 200

 

OPOMBE ZA KONEC 

A zgodba še ni zaključena. Prvič, gre le za prvi val epidemije. Ne vemo, kaj nas pred uvedbo cepiva še čaka po tej plati. Drugič, težko je napovedati, kakšne srednjeročne učinke na trg dela bo imel spomladanski upad gospodarske aktivnosti in kako bo gospodarstvo okrevalo jeseni. Prve napovedi so ugodne, a previdnost ni odveč. In tretjič, upoštevati moramo, da gre pri slovenskih občinah večinoma za zelo majhne trge dela. Z drugimi besedami, če na ravni Slovenije, Ljubljane in še nekaterih največjih slovenskih mest še lahko z dovolj zanesljivosti govorimo o učinkih pandemije, je to pri večini druguih krajev precej težje. Premiki pri zaposlitvah v teh krajih so morda povezani z virusom, lahko pa z nečim povsem tretjim. Glede na gibanja v Sloveniji in na izrazit padec števila delovnih mest po februarju lahko vseeno s precejšnjo verjetnostjo trdimo, da gre pri večini zaposlitev za učinke pandemije in z njo povezane krize.

 

Sprememba števila delovnih mest - celotna tabela

Občina Sprememba števila delovnih mest (jun.2019 - jun.2020) Uvrstitev Sprememba v odstotkih  Uvrstitev
Ljubljana 695 1 0,3% 80
Ajdovščina 399 2 5,9% 25
Pesnica 200 3 13,1% 8
Mengeš 124 4 4,7% 31
Vipava 109 5 6,5% 21
Hrastnik 108 6 4,8% 30
Turnišče 90 7 13,0% 9
Braslovče 82 8 8,5% 11
Gorenja vas - Poljane 76 9 4,1% 34
Logatec 71 10 1,5% 55
Trebnje 71 10 1,4% 61
Šentrupert 69 12 7,4% 14
Medvode 65 13 1,4% 59
Ljubno 62 14 5,3% 27
Brda 60 15 5,4% 26
Prebold 60 15 2,4% 43
Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • februar 2020
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2020
  • Lokalni skupnosti najbolj prijazno podjetje in podjetjem najbolj prijaznim kraji
  • Občina zdravja 2020
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva