Ni miru v Tišini

Letošnja analiza Zdravje v občini prinaša nov zanimiv indikator: hrup v okolju
21.04.2019 | zk
0
Ni miru v Tišini
Slika s festivala Metaldays v Tolminu. Tolmin je sicer med kraji, kjer prebivalce hrup ne moti zelo.
(Foto: Metaldays)

Sodeč po letošnji analizi Zdravje v občini – na začetku aprila jo je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje NIJZ – skoraj četrtina anketiranih prebivalcev Slovenije ocenjuje, da prebivajo v zelo hrupnem ali srednje hrupnem okolju.

Kot lahko pričakujemo, hrup moti največji delež prebivalcev večjih mestnih občin na čelu z Ljubljano. Zeleno Ljubljano kot hrupno ocenjuje skoraj tretjina vprašanih prebivalcev (32,68%). Sledijo Celje (29,75%) in Novo mesto (28,63%).

Najbolj mirni so seveda odročnejši in manjši kraji. Hrup najmanj moti prebivalce Hodoša, Kuzme in Gornjih Petrovcev. Zanimivo je, da hrup ne moti dosti prebivalcev močno prometne Sežane – le 17,27% vprašanih prebivalcev ocenjuje, da prebiva v zelo ali v srednje hrupnem okolju, kar po mirnosti uvršča kraj na 34. mesto. Hrup s ceste na Hrvaško bolj moti prebivalce gozdnatega Kostela, ki ga analiza uvršča po mirnosti na 70. mesto (18,63%).

NAJBOLJ MIRNE OBČINE V SLOVENIJI

Hodoš

7,67 1
Kuzma 11,09 2
Gornji Petrovci 11,64 3
Šalovci 11,67 4
Grad 12,09 5
Sveta Ana 14,11 6
Rogašovci 14,47 7
Osilnica 14,76 8
Solčava 14,86 9
Komen 15,22 10

Podatek: delež prebivalcev med 25 in 74 letom, ki ocenjujejo bivalno okolje kot zelo ali srednje hrupno.

 

Največ motečega hrupa prispeva prav cestni promet. NIJZ je ob podatkih objavil tudi zanimiv komentar z naslovom Hrup v okolju.  Avtorica Sonja Jeram opozarja, da s hrupom prebivalcev ne obremenjuje le promet. »Vedno bolj moteč je hrup javnih prireditev, gostinske, turistične in zabaviščne dejavnosti.« Hrup lahko povzročajo tudi nekatere industrijske panoge. Ob tem »se pojavlja vedno več virov hrupa, ki so moteči predvsem v nočnem času, intenziteta zvoka, ki ga oddajajo pa sama po sebi ne nakazuje možnosti za povzročanje motenj oziroma zdravstvenih težav. Med temi napravami so na primer toplotne črpalke ter hladilne in prezračevalne naprave. Neprestana prisotnost zvoka lahko s časom postane vedno bolj moteča in nevzdržna.« Sonja Jeram opozarja tudi, da še ni dovolj preučeno, kako na počutje in zdravje vplivata nizkofrekvečni hrup in infrazvok.

Kratkotrajni hrup je moteč, a resne posledice za zdravje ima zlasti neprestana obremenjenost s hrupom v bivalnem okolju. Izpostavljenost hrupu je povezana zlasti z boleznimi srca in ožilja, moti zbranost, vpliva na živčni sistem in delovanje endokrinih žlez, vrta študij pa povezuje hrup celo s sladkorno boleznijo in prekomerno težo. Komentar NIJZ zato priporoča, da občine pri pripravi prostorskih načrtov skrbno upoštevajo tudi vire hrupa in umeščajo stanovanjska območja čim bolj stran od površin, močno obremenjenih s hrupom.

Še nekaj podatkov analize. Relativno malo motenj s hrupom je v osmih krajih, kjer manj kot 15 odstotkov prebivalcev moti hrup. Povprečje za Slovenijo je 23,77 odstotka. Večji delež prebivalcev od povprečnega hrup moti v 26 občinah. Na splošno pa so vrednosti precej izenačene: če odštejemo Ljubljano in Hodoš, so vse vrednosti v razponu med 10 in 30 odstotki. V 161 krajih je odgovorilo, da je bivalno okolje zelo ali srednje hrupno med 17 in 24 odstotki anketirancev.

Pravzaprav je to veliko in zaskrbljujoče. Dolin miru, kamor bi lahko pobegnili pred hrupom, je očitno pri nas vse manj. Tišine ne pričakujte niti v prekmurski Tišini: tudi tam hrup moti petino prebivalcev. In to je morda najbolj dragocena ugotovitev analize: celo v manjših in bolj odmaknjenih krajih, kjer bi pričakovali tišino, hrup moti znaten delež prebivalcev, ki se giblje okrog ene petine.

Podatke so pri NIJZ zbrali v okviru ankete Z zdravjem povezan vedenjski slog (CINDI). Kazalnik »Hrupno okolje« prikazuje delež oseb, starih 25 –74 let, ki ocenjujejo okolje, v katerem bivajo kot zelo hrupno in srednje hrupno. Gre torej za subjektivno oceno prebivalcev.

Podatke, opis metodologije in komentar Hrup v okolju najdete na spletnih straneh NIJZ:

http://obcine.nijz.si/Default.aspx?leto=2019

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva