Osem trendov leta 2019

Razlike med izsledki lanske in letošnje analize ISSO razkrivajo nekaj pomembnih kratkoročnih in dolgoročnih gibanj.
03.10.2019 | zk
0
Osem trendov leta 2019
Staranje prebivalstva je med dologočnimi gibanji, ki močno zaznamujejo tako Slovenijo v celoti kot tudi lokalne skupnosti.
(Foto: SBR)

Prvi trend: staranje

Kazalniki, ki merijo starostno strukturo, se hitro spreminjajo in kažejo, da je staranje prebivalstva eden največjih razvojnih izzivov tako za posamezne kraje kot za Slovenijo nasploh. V enem letu se je povprečni indeks staranja za slovenske občine povečal s 130 na skoraj 134.  Če je bilo leto prej v slovenskih občinah v povprečju za 30 odstotkov več starih kot mladih, jih je bilo lani že za 34 odstotkov več. V povprečju se je delež prebivalcev, starejših od 65 let, v petih letih povečal za 11 odstotkov.  Govorimo o povprečnih vrednostih za slovenske občine, ki se razlikuje od povprečja za Slovenijo – vrednosti so za občine še nekoliko slabše, ker je število hitro starajočih se krajev veliko.

Drugi trend: manj investicij

Petletni povprečni investicijski odhodki na prebivalca so v zadnjem letu zdrsnili s 447 evrov na prebivalca (obdobje 2012- 2016)  na 407 evrov (obdobje 2013 – 2017). V prvi polovici desetletja so se ti odhodki gibali v povprečju med 450 in 475 evri na prebivalca. 

Tretji trend: rast gospodarstva

Leta 2017 je gospodarstvo močno povečalo prihodke. Povprečna petletna rast občinskih gospodarstev je znašala kar 30 odstotkov. Leto prej je ta rast znašala 11,5 odstotka. Dodana vrednost (preračunana na prebivalca) se je povečala s 5.967 evrov na 6.409. Gre za kratkoročno gibanje, povezano z gospodarskim ciklom. Tudi prihodnje leto – ki bo bržkone že recesijsko – bo raziskava ISSO še kazala rast (bilance podjetij so na voljo z zamikom). A bistveno: ta rast ni po vseh krajih enaka in skrbno branje analiz lahko razkrije kraje, kjer bo recesija močnejša.

Četrti trend: manj novih podjetij

Povprečno število novih podjetij na 1.000 prebivalcev je padlo s 3,6 na 1,3. Podobno umirjanje kaže tudi rast skupnega števila podjetij, ki je upadla z 1,9 podjetja na 1.000 prebivalcev na 1,1 podjetje. To zmanjšanje rasti je najbolj izrazito prav v krajih z najbolj dinamičnim podjetništvom.

Peti trend: močno izboljšanje razmer na trgu dela

Ugodne gospodarske razmere so prinesle izrazito ugodna gibanja na trgu dela. Povprečna stopnja zaposlenosti po slovenskih občinah se je dvignila s 57 na 62 odstotkov. Število delovnih mest na 1.000 prebivalcev se je dvignilo z 286 na 293. Petletna rast števila delovnih mest je v povprečju 5,6-odstotna.

Šesti trend: še več izobraženih zaposlenih

Izobrazbena struktura zaposlenih se še naprej izboljšuje – v povprečju ima že skoraj 30 odstotkov vseh zaposlenih terciarno stopnjo izobrazbe. Lanska raziskava kaže še 28 odstotni delež. Izobrazbena struktura se je v petih letih spremenila za 4,2 odstotne točke. Zanimivo: letošnja analiza kaže manjšo stopnjo bega možganov. To je zagotovo povezano z boljšimi razmerami na trgu dela – a zelo verjetno tudi s tem, da se s problemom vračanja mladih po študiju zavestno soočajo v vse več krajih.

Sedmi trend: izboljšana blaginja

Povprečni bruto prejemek na prebivalca po slovenskih občinah se je povečal z 8.768 na 9.366 evra. S tem povezane so tudi rastoče plače: letošnja analiza kaže kot občinsko povprečje 969 evrov, lanska 945.

Osmi trend: boljša socialna kohezija

Ugodnejše gospodarske razmere so neposredno povezane z izboljšanjem kazalnikov socialne kohezije. Delež dolgotrajno brezposelnih se je zmanjšal s 6,3 na 3 odstotke. Tudi število obsojenih storilcev kaznivih dejanj na 1.000 prebivalcev se je nekoliko zmanjšal (s 3,11 na 2,98). Volilna udeležba se je na zadnjih lokalnih volitvah dvignila z 51 na 57 odstotkov. Volilna udeležba je družbeno  zaželeno vedenje in s tem standardno merilo za socialno kohezijo.

 

Dve opombi: analize vedno vsebujejo podatke za nazaj. Statistike, bilance podjetij, zaključni računi občin – vse to meri stanje v preteklosti in je praviloma na voljo z bolj ali manj znatnim zamikom.

Drugič, članek govori o povprečnih vrednostih kazalnikov za 212 slovenskih občin. Ti se razlikujejo od povprečja za Slovenijo.

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva