Slovenske občine v letu 2016

Kakšno podobo dajejo najnovejši podatki za slovenske občine in katera gibanja ti podatki razkrijejo? Pregledali smo kazalnike, vključene v letošnjo verzijo analize ISSO.
07.03.2016 | rm
0
Slovenske občine v letu 2016
Primerjava med vrednostmi sestavljenih indeksov v analizah ISSO 2015 in 2016

Bi lahko rekli, da gredo stvari na bolje? Enoznačnega odgovora ni: lokalne skupnosti so za to preveč kompleksni sistemi. Če primerjamo letošnje in lanske skupne rezultate analize ISSO, so povprečne vrednosti sestavljenih indeksov za tri področja slabše od lanskih, na petih področjih so vrednosti boljše, pri enem pa je stanje zelo podobno.

Najbolj se je poslabšala vrednost demografskega indeksa: za kar 11 odstotkov. Neugodna gibanja na področju demografije niso za Slovenijo nič nenavadnega in so pojav,  s katerim se soočamo na dolgi rok. Toda 11 odstotkov na ravni enega leta je zelo veliko. Glavni razlog, letošnji indeks zaznava temeljni premik, do katerega je prišlo v tem desetletju: priseljevanja v Slovenijo je manj, odseljevanja pa več.

Gospodarstvo: zelo neenakomeren razvoj.

Drugo področje, kjer se je slika poslabšala je – morda presenetljivo – gospodarstvo. Povprečna vrednost sestavljenega indeksa za to področje je za sedem odstotkov slabša od lanske. To je – vsaj na prvi pogled – povsem navzkriž s pričakovanji, saj na ravni Slovenije v zadnjih dveh letih gospodarstvo spet raste. Od kod ta razlika? Ker je sistem ISSO v celoti naravnan na merjenje uspešnosti posameznih občin in ne celote. Če se gibanje na ravni povprečja za občine razlikuje od gibanja za državo, je to znak neenakomernega razvoja. Za čas krize smo ugotavljali, da so nekatera okolja odporna na recesijo in imajo cvetoča gospodarstva ne glede na razmere v državi. Zdaj razkrivamo obrnjeno podobo: kljub rasti na nacionalni ravni zasluži  gospodarstvo v kar 24 občinah manj kot polovico prihodka izpred petih let.

število občin v posameznem razredu: v 27 občinah je bila rast indeksa več kot 10-odstotna, v 84 pa se je zmanjšala za več kot 10 odstotkov.

Občine naredijo več za manj denarja.

Na poslabšanje indeksa učinkovitosti (-4%) je vplivalo predvsem zadolževanje: vrednosti ostalih kazalnikov so v glavnem boljše. Občine torej naredijo v zadnjih letih več za manj denarja, toda dejstvo je, da so vedno bolj zadolžene.

 


 

+30€

Povečanje občinskega dolga na prebivalca leta 2014

(povprečje za 211 občin)

 


 

Indeks za okoljsko področje kaže za malenkost boljšo podobo od lanske. Razlika pri indeksu socialne kohezije je znatnejša, toda upoštevati moramo, da je ta indeks še v razvoju in da podatki iz leta v leto niso povsem primerljivi.  Boljša (za 5 odstotkov) je tudi vrednost sestavljenega indeksa za trg dela. Glavni razlog: manj brezposelnosti. Povečujejo se tudi sredstva, ki jih občine namenjajo za spodbujanje zaposlovanja.

Zelo se izboljšuje vrednost sestavljenega indeksa izobrazbe. Glavni razlog: v Sloveniji se dokaj hitro izboljšuje izobrazbena struktura prebivalstva. Glede na podatke v lanskem indeksu so slovenske občine imele v povprečju 21,7 odstotka zaposlenih prebivalcev s terciarno stopnjo izobrazbe. Letos je to povprečje 26 odstotkov. Ponovno moramo opozoriti: povprečje za občine se  znatno razlikuje od povprečja za Slovenijo (to znaša 31,4 odstotka).

Živimo bolje - vsaj v povprečju.

Druga vrednost, ki se je močno izboljšala, je življenjski standard. Tu je vrednost sestavljenega indeksa kar za 13 odstotkov višja od lanske. Najprej opomba: indeksa nista povsem primerljiva zaradi spremenjene metodologije. A tudi če opazujemo posamezne podatke, je sprememba na bolje očitna. Po eni strani vse naložbe v izboljšano kanalizacijo vodovode, športne in kulturne objekte ne morejo biti in niso brez vpliva na življenjski standard. Bruto prihodek na prebivalca je – če gledamo državo kot celoto - s precejšnjim zamikom sledil krizi in se je začel zmanjševati šele leta 2013. Toda te spremembe so zelo neenakomerne. Prihodek na prebivalca se je najbolj zmanjšal v bogatejših občinah, medtem ko je v revnejših večinoma rasel kljub krizi. To pomeni, da se razlike zmanjšujejo, povprečje za slovenske občine pa se s tem izboljšuje. In prav to je najbolj potisnilo navzgor vrednost sestavljenega indeksa.

 

Če upoštevamo merljive kazalnike, v povprečju živimo torej bolje, kot smo. Seveda je poudarek na »v povprečju« in zlasti na »če upoštevamo merljive kazalnike«. To velja tudi, če pogledamo veliko sliko,  na primer gibanje indeksa človekovega razvoja (Human Development Index), ki ga pripravljajo v Organizaciji združenih narodov. Po tem indeksu sodimo med srečneže, ki živijo v eni od držav z najboljšimi življenjskimi razmerami (in te se še izboljšujejo). Zaznava v očeh, hm, povprečnega občana ali državljana, je po navadi precej drugačna. Kako je bilo že moderno reči na začetku letošnjega leta? »Slovenec sem, ne jamram«? Glede na javno mnenje (vsaj kakor ga kažejo mediji) bi bilo morda bolj umestno reči: »Kdor ne jamra, ni Sloven'c«.

Oceni članek
0
5.0 (Št. glasov: 2)

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • februar 2020
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2020
  • Lokalni skupnosti najbolj prijazno podjetje in podjetjem najbolj prijaznim kraji
  • Občina zdravja 2020
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva