Volitve z nogami

»Če ti ni kaj všeč, pojdi drugam!« To včasih lahko slišimo iz ust kakšnega grobega demagoškega politika. Kot kažejo podatki naše najnovejše analize ISSO, so začeli Slovenci delati prav to. Če jim ni kaj všeč, gredo drugam. Volijo z nogami.

V zadnjih desetletjih je prav po tihem prišlo do velikega preobrata v življenjskem slogu Slovencev. Če smo bili pred letom 1991 precej statični in vezani na svoj kraj, smo v zadnjem času postali mobilni. V petindvajsetih letih se je število prebivalcev, ki se v enem letu preselijo v drugo občino ali v tujino, povečalo za petkrat. Število tistih, ki se odselijo v tujino, pa se je v tem času povečalo za kar dvajsetkrat!

Leta 1995 se je odselilo za svojega kraja za manj kot odstotek prebivalcev na leto. Lani se jih je 4,3 odstotka: to pomeni 89.601 osebo. Skoraj vsak dvajseti prebivalec Slovenije je zamenjal občino ali odšel v tujino. Selitev v tujino je bilo lani skoraj toliko, kot je bilo pred 25 leti vseh selitev skupaj, torej znotraj Slovenije ali čez mejo.

In v katerih krajih so najbolj nagnjeni k selitvam? Močno izstopata kraja, ki sta bila pred nekaj leti na vrhu seznama občin z največjim selitvenim prirastom, Šentrupert in Zavrč. Tam se letno v povprečju (!) odseli približno desetina prebivalstva. Povprečje za deset let za slovenske občine je sicer 4,7 odstotka prebivalstva. Najbolj stabilno prebivalstvo, torej najmanj nagnjeno k odseljevanju, ima odmaknjeni Lovrenc na Pohorju, sledita pa občini Moravče in Gorenja Vas – Poljane.

Odseljevanje: sedem občin z največ odseljenimi prebivalci

(Letno povprečje za obdobje 2010-2019)

Občina	Povprečni letni delež odseljenih prebivalcev
Šentrupert	10,1%
Zavrč	9,7%
Piran	7,4%
Štore	7,4%
Divača	6,8%
Hoče - Slivnica	6,8%
Kostel	6,8%

 

Sedem občin z najmanj odseljenimi prebivalci

Občina	Povprečni letni delež odseljenih prebivalcev
Lovrenc na Pohorju	3,0%
Moravče	3,0%
Gorenja vas - Poljane	3,2%
Železniki	3,3%
Zagorje ob Savi	3,3%
Dobrova - Polhov Gradec	3,3%
Ilirska Bistrica	3,3%

Vir izhodiščnih podatkov: SURS

 

Poglejmo še odseljevanje v tujino. V petih letih se je iz Slovenije odselilo 76.673 prebivalcev ali 3,7 odstotka. V številu so seveda zajeti tudi vsi tuji državljani, ki so bivali pri nas začasno, a so imeli prijavljeno stalno bivališče. Izseljevanja v tujino skorajda ne poznajo v Žužemberku in v Lovrencu na Pohorju. Na drugi strani sta – če odštejemo iregularni Zavrč – občini Podlehnik in Ankaran, kjer se je v petih letih v tujino odselila skoraj desetina prebivalstva.

Odseljevanje v tujino (5 let): največ odseljenih

Ime občine	delež
Zavrč	22,1%
Podlehnik	8,4%
Ankaran	8,0%
Jesenice	6,8%
Rogatec	6,5%
Velenje	6,0%

 

Najmanj odseljenih v tujino

Ime občine	delež
Žužemberk	0,7%
Lovrenc na Pohorju	0,7%
Oplotnica	0,9%
Mirna Peč	0,9%
Gorenja vas - Poljane	0,9%
Železniki	0,9%
Luče	0,9%

Letno povprečje za obdobje 2015-2019

Vir vseh izhodiščnih podatkov: SURS

Kaj nam podatek o odseljevanju pove? Če pogledamo Slovenijo kot celoto, je zanimiva predvsem ta zgodovinska razsežnost. Ni dvoma, da smo Slovenci v zadnjem času postali precej mobilni. Če pogledamo podatek za posamezne občine, se ponovno pokaže, da je v nekaterih krajih te mobilnosti manj in v drugih več.

Glavni kazalnik, s katerim ocenjujemo privlačnost kraja za priseljevanje, je sicer selitveni prirast: torej razlika med številom odseljenih in priseljenih prebivalcev. Podatki o odseljevanju ta podatek dopolnjujejo z drugim zornim kotom: če je selitveni prirast dober kazalnik splošne privlačnosti, je delež odseljenih prebivalcev pokazatelj negativnega aspekta, kazalnik pripravljenosti, da zapustimo svoj dom. Podatek o selitvenem prirastu govori o atraktivnosti kraja, ne pove pa nič o dejanski dinamiki priseljevanja in odseljevanja: nek kraj je po prirastu lahko povprečen, a se za tem skriva zelo velika dinamika, torej veliko priseljevanja in odseljevanja, ki se med seboj nevtralizira.

Seveda stavek, ki smo ga zapisali v uvodu, ne drži povsem. Pri selitvah ne gre samo za »volitve z nogami«: razlogi za odločitve o selitvi so zelo različni. A vsekakor gremo drugam zato, ker pač pričakujemo, da bomo v novem kraju živeli in/ali delali bolje.

Odseljevanje in selitveni prirast sta izvrstna primera, ki kažeta prav to, kako so stvari v sistemih, kot so lokalne skupnosti, med seboj tesno povezane in prepletene. Pojav odseljevanja lahko razumemo le, če pogledamo širšo sliko, večje število kazalnikov, ki imajo kritični pomen – torej bistveno prispevajo k razumevanju celote.

Celotna tabela.