Zakaj je velikostna struktura gospodarstva pomembna?

Kolikšen delež velikih, majhnih, srednjih in mikro podjetij imajo slovenske občine?
10.02.2016 | zk
0
Zakaj je velikostna struktura gospodarstva pomembna?
V občini Lukovica ustvarita dve podjetji 87 odstotkov dodane vrednostin vseh družb s sedežem v občini.

Zakaj je velikostna struktura občinskih gospodarstev pomembna? Zaradi stabilnosti. Če večino prihodka in dodane vrednosti nastane v enem ali dveh velikih podjetjih, to za kraj pomeni veliko tveganje. Težave takšne gospodarske lokomotive pripeljejo do kolapsa celotnega občinskega gospodarstva. Poglejmo le primer Mure: sesutje tega podjetja je spravilo v težave celotno regijo.

Če pogledamo podatke za leto 2014 (podatki o gospodarstvu za leto 2015 bodo dostopni šele sredi leta), v 15 občinah prispeva eno samo podjetje 40 odstotkov ali več prihodka celotnega občinskega gospodarstva.  Najbolj izstopajo Odranci, kjer je izpostavljenost enemu podjetju kar 95-odstotna. Povedano drugače: če se Carthago premisli in preseli proizvodnjo drugam, od občinskega gospodarstva ne ostane nič. Podobno stanje je v Dobju, Nazarjah in Črni na Koroškem. Podobno je, če pogledamo dodano vrednost: v 20 občinah velika podjetja ustvarijo več kot 60 odstotkov dodane vrednosti.


OBČINE Z DOMINANTNO VLOGO VELIKIH PODJETIJ

  mikropodjetja majhna podjetja srednja podjetja velika podjetja
LUKOVICA 7% 2% 4% 87%
ODRANCI 15% 0% 0% 85%
NOVO MESTO 7% 6% 6% 82%
NAZARJE 7% 2% 10% 81%
ŠENTILJ 12% 8% 0% 80%
ZREČE 9% 1% 10% 80%
DOBJE 21% 0% 0% 79%
CERKNO 16% 0% 5% 78%
LOŠKA DOLINA 16% 13% 0% 71%
CELJE 13% 9% 9% 69%
KANAL 7% 15% 9% 68%

V teh 10 občinah ustvarijo delika podjetja največji delež dodane vrednosti.

Kakšna je podoba na ravni celotne Slovenije? Od 63.590 gospodarskih družb, delujočih v letu 2014, jih kar 59.940 sodi v kategorijo mikro podjetij z manj kot 10 zaposlenimi. Ta podjetja ustvarijo 18 odstotkov prihodka in 21 odstotkov dodane vrednosti. Na drugi strani so velike družbe z več kot 250 zaposlenimi: teh je le 628, ustvarijo pa 54 odstotkov prihodka in 49 odstotkov celotne ustvarjene dodane vrednosti. Ta delež je razmeroma visok: če pogledamo Avstrijo, tam velika podjetja prispevajo le 34 odstotkov celotnega prihodka. V tehnološko prodorni Estoniji ali visoko razvitem Luksemburgu je ta delež nižji od 30 odstotkov: v Estoniji znaša le 22,6 odstotka. Toda po drugi strani v Veliki Britaniji velike družbe prispevajo kar 57 odstotkov prihodka celotnega gospodarstva – in britanskemu gospodarstvu bi res težko očitali, da ni dovolj podjetniško usmerjeno, dinamično ali inovativno.

Graf: delež, ki ga posamezni velikostni segment prispeva k skupni dodani vrednosti, ustvarjeni v Sloveniji leta 2014.

Velika podjetja so pomembna. Toda praviloma največ novih zaposlitev ustvarijo majhna podjetja: zato nikakor ne gre zanemarjati dinamike na ravni mikro podjetij. Obenem prevelika prevlada mikro podjetij praviloma pomeni šibko krajevno gospodarstvo. 29 občin v Sloveniji nima nobenega podjetja z več kot 10 zaposlenimi. 71 občin je brez srednjih ali velikih podjetij.

Za razvojno dinamiko so izjemnega pomena srednje velika in majhna podjetja, torej družbe s številom zaposlenih med 50 in 250, prihodki med 2 in 35 milijoni evrov, oziroma z vrednostjo sredstev med 2 in 17,5 milijoni evrov. V tem segmentu najdemo dinamična in inovativna podjetja, ki dostikrat delujejo na svetovnem trgu – sem denimo sodijo nemška »mittelstand« podjetja. Te družbe so dostikrat dobavitelji odločilnega pomena za velike sisteme, pogosto pa so tudi same po sebi močno izvozno usmerjene. Povedano drugače, brez tega vitalnega segmenta Nemčija ne bi mogla postati ena od vodilnih svetovnih izvoznih velesil.

In kakšna je idealna struktura? Kot kažejo že primeri uspešnih držav, preprostega odgovora na to vprašanje ni. Kar pa je mogoče reči, je to, da dobro razvito okolje potrebuje vse segmente. Velika podjetja dajejo gospodarstvu moč in imajo kritično maso za razvoj. Vsekakor je dobro, da v občini delujejo podjetja iz tega segmenta, slabo pa je, če imata eno ali dve podjetji povsem prevladujoč položaj. Mikro podjetja so prav tako pomembna za nove zaposlitve, obenem pa dinamika na mikro-nivoju pomeni dobro izhodišče za razvoj uspešnih majhnih in srednje velikih podjetij. Slednja prinašajo dinamiko in inovativnost.

Kaj so mikro, majhna, srednja in velika podjetja določa zakon o gospodarskih družbah (55.člen), ki na tem področju povzema evropske smernice. Kot merila zakon postavlja povprečno število zaposlenih, čiste prihodke od prodaje in vrednost sredstev: podjetje mora izpolnjevati dve od treh meril, da je uvrščeno v posamezen razred.

Razpredelnico z grafiko in velikostno strukturo za vseh 212 slovenskih občin najdete na tej povezavi. 

 

Vir vseh podatkov, uporabljenih v prispevku: AJPES.

Oceni članek
0
5.0 (Št. glasov: 1)

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • februar 2020
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2020
  • Lokalni skupnosti najbolj prijazno podjetje in podjetjem najbolj prijaznim kraji
  • Občina zdravja 2020
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva