Žrtev epidemije so mladi

Največ zaposlitev so v času pandemije izgubili mlajši od 30 let.
06.10.2020 | zk
0
Žrtev epidemije so mladi
(Foto: Pixabay)

Število delovnih mest se je v Sloveniji med lanskim in letošnjim julijem zmanjšalo za skoraj 11.000, oziroma za 1,2 odstotka. Če pogledamo spremembe po posameznih starostnih skupinah, so najbolj prizadeti mladi. Mlajši od 30 let so izgubili skoraj 7.500 zaposlitev. Covid19 je torej odnesel 6 odstotkov zaposlitev mladih. Pri mlajših od 24 let je ta delež še večji: ta skupina je izgubila 9 odstotkov vseh zaposlitev.

Od 11.000 izgubljenih delovnih mest so jih torej kar 67 odstotkov zasedali mlajši od 30 let: na to starostno skupino (med 15 in 29 letom) je sicer lani prišlo dobrih 13 odstotkov od vseh zaposlitev. Ugotovitev, da nesorazmerno težo posledic epidemije nosijo mladi, tako ni pretirana.

Med posameznimi kraji so – kot smo vajeni – precejšnje razlike. Če pogledamo absolutne številke, izstopajo mestne občine na čelu z Ljubljano. Tu je delo izgubilo največ mladih. A gre preprosto za učinek velikosti, medtem ko je delež mladih med tistimi, ki so izgubili delo, po večjih mestih praviloma nekoliko manjši. V Ljubljani tako mlajši od 30 let pomenijo le 34 odstotkov vseh izgubljenih zaposlitev. To je še vedno nesorazmerno, a boljše od številke za celo Slovenijo. Izjema med večjimi mestnimi središči je le Novo mesto, kjer je delež mladih med izgubljenimi zaposlitvami nekje na povprečni ravni.

Ko gre za absolutne številke, izstopa Ivančna Gorica. Ta občina je med tremi kraji z manj kot 20.000 prebivalci, kjer se je število zaposlitev med mladimi zmanjšalo za več kot 100 (drugi dve takšni občini sta še Idrija in Sevnica). Posebnost Ivančne Gorice je v tem, da se je skupno število zaposlitev v občini zmanjšalo v zadnjem letu le za šest. To pomeni, da se je število zaposlitev pri starejših od 29 let povečalo.  

Podoben pojav lahko opazimo še pri nekaterih drugih krajih. Najbolj bije v oči primer Ajdovščine. Ta kraj je neke vrste »zmagovalec krize«: med lanskim in letošnjim julijem se je skupno število zaposlitev med prebivalci Ajdovščine povečalo za 246. To je najboljša številka med vsemi 212 občinami. Žal tega niso bili deležni mladi: v tej skupini se je število zaposlenih v tem obdobju zmanjšalo za 52.

V kar 43 krajih se je število zaposlitev pri mlajših od 30 let zmanjšalo za 10 odstotkov ali več. Relativno največ delovnih mest so izgubili mladi v Ribnici na Pohorju, na Bledu in v Podlehniku. Med mestnimi občinami izstopa Novo mesto (-14,3%).

Na drugi strani imamo kraje, kjer se je zaposlenost mladih v času krize še povečala. Večinoma gre za zelo majhne kraje, kjer težko govorimo o statistično pomembnih številkah in premikih. A ne vedno.  Tako se je na Ptuju zaposlenost sicer za malenkost zmanjšala, a pri mladih se je povečala za 1,3 odstotka. Še boljša gibanja so v Ljutomeru, kjer se je število zaposlitev mladih povečalo za 5,1 odstotka – prav na račun mladih se v Ljutomeru skupno število zaposlenih v času krize ni zmanjšalo. Ugodne razmere lahko odkrijemo še v Nazarjah, v Mozirjih in v nekaterih krajih v ljubljanski okolici (Komenda, Mengeš, Trzin, Lukovica in Borovnica).

 

Celotna tabela.

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • februar 2020
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2020
  • Lokalni skupnosti najbolj prijazno podjetje in podjetjem najbolj prijaznim kraji
  • Občina zdravja 2020
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva