Katera občina bo pri nas prva uvedla svoj denar?

Ni denarja za naložbe? Sledite lahko zgled tirolskega mesteca Wörgl. Tam so med leti 1932 in 1933 naredili preobrat iz hude krize v razcvet s pomočjo lastne valute.
20.04.2016 | rm
0
Katera občina bo pri nas prva uvedla svoj denar?
Zgled "worgleskega svobodnega denarja" sledijo v več kot 2.500 krajih po vseh celinah.

Visoka stopnja brezposelnosti, prazen proračun za investicije, ceste v katastrofalnem stanju. Se sliši domače? Tak je bil položaj v avstrijski občini Wörgl na začetku 30. let prejšnjega stoletja. Velika gospodarska kriza konec 20. let je povsem uničila lokalno gospodarstvo in v občinski proračun je pritekalo vse manj denarja. Ob tem je upadala kupna moč prebivalstva in s tem potrošnja. Wörgl je imel 4.200 prebivalcev, od katerih je bilo 400 brezposelnih.

Leta 1932 je župan Michael Unterguggenberger u vedel radikalno rešitev: občinski denar. V bistvu je šlo za bone z monetarno vrednostjo. Te bone je bilo mogoče porabiti le v kraju, vsak mesec pa so izgubili odstotek svoje vrednosti. Namen: na eni strani čim bolj spodbuditi lokalno potrošnjo, na drugi pa financirati investicije v infrastrukturne projekte.

Občina je za infrastrukturne projekte zaposlila brezposelne, plačevala pa jih je izključno z »Wörglskim svobodnim denarjem«. Po drugi strani so trgovci in podjetniki lahko s tem denarjem plačevali občinske dajatve. Na ta način so v mestecu v 13 mesecih popravili ceste in kanalizacijo, zgradili nov most (!), smučarsko skakalnico kot novo vabo za goste in uredili sprehajalne poti za turiste. Več kot 100 ljudi je dobilo delo in brezposelnost se je v kraju močno zmanjšala, medtem ko se je v Avstriji v teh trinajstih mesecih povečala za kar 19 odstotkov.

 

Za uspeh projekta je bil v veliki meri zaslužen izjemno domiseln župan, toda svobodni denar ne bi zaživel, če ne bi projekta od začetka podpirali lokalni podjetniki, vključno z banko. Ta je trgovcem in podjetnikom z ugodnimi posojili omogočila, da so kupovali blago zunaj kraja, da se je celoten krog lahko zavrtel. Projekt svobodnega denarja je bil izjemno odmeven: šest okoliških krajev se je v kratkem času priključilo k projektu. Junija 1933 je  župan Unterguggenberger predstavil koncept predstavnikom 170 občin. Wörgl je celo obiskal francoski ministrski predsednik Édouard Dalladier. Poleti 1933 je o lastnem denarju razmišljalo že 200 avstrijskih občin.

Takrat je v dogajanje posegla centralna oblast in prepovedala lokalno valuto. Občina se je na prepoved odzvala s tožbo na vrhovnem sodišču in celo s poskusom, da bi oblikovali »Svobodno območje Wörgl. Državne oblasti so celo zagrozile z vojaškim posegom in čudeža v Wörglu je bilo konec. Kraj je potonil nazaj v povprečnost in anonimnost, v Avstriji pa so – kot vemo iz zgodovine – liberalistične in partikularistične zablode kmalu radikalno zamenjali z redom in disciplino. 

Po svetu zdaj številni kraji sledijo zgled majhne tirolske občine in tako je v obtoku več kot 2.500 lokalnih valut. Najdemo jih skorajda povsod. V Avstriji imajo tako Waldviertelski Regional ali Langeneggerske Talente. Svoj denar imajo v Berlinu (Berliner Regional), v Evropski zeleni prestolnici 2015 Bristolu (Bristol Pound) ali v slovaški Bratislavi (bratislavski živec). V zadnjem času vzvod vse bolj uporabljajo tudi v grških krajih. Sistemi lokalnih valut so različni, najdemo pa jih lahko tako rekoč povsod. Ena od izjem je Slovenija, vsaj zaenkrat. Prav zanimivo bo videti, katera slovenska občina bo prva uvedla svoj denar. Pa tudi, kaj bo o tem rekel "najboljši evropski finančni minister".

 

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • NOVO: Marec 2017
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2017
  • Kazalniki ISSO: lestvice
  • Kaj je Zlati standard ISSO?
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva