Najboljše prakse 2019

Predstavljamo izbrane dobre prakse, ki smo jih odkrili pri dvanajstih občinah v letošnjem finalu.
06.03.2019 | zk
0
Najboljše prakse 2019
Ekomuzej Pivških presihajočih jezer
(Foto: Simon Avsec)

Kaj se lahko naučimo od letošnjih finalistk za nagrado Zlati kamen? Kako dobiti denar za razvoj. Kako z močno blagovno znamko potrojiti število turistov. Kako povezati krajane in vključiti v razvoj kraja že šolarje. Kako iz (skoraj) nič narediti turistično znamenitost. Kako v razvojne projekte vključiti zasebne partnerje in državo. Kako skrbeti za boljše zdravje občanov. Kako iz degradiranega območja narediti atrakcijo. Kako izkoristiti drugačnost in oblikovati izvirno kulturno ponudbo. In zlasti: kako pospešiti razvoj kraja s spremembo miselnosti, s tem, da v ospredje postavimo talent, odličnost in ustvarjalnost.

ČRNA NA KOROŠKEM: SKRB ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE

Le malo občin daje toliko pozornosti elementom zdravega življenja kot v Črni na Koroškem, kar zagotovo ni naključje glede na slabo zdravstveno stanje prebivalcev (velik delež bolniških odsotnosti in visoka stopnja umrljivosti pri mlajših od 65 let). Oblikovali so lokalno skupino za zdravje, vključuje in povezuje lokalne nevladne organizacije , zdravstveni dom, šolo, vrtec, lokalno skupnost, Center za usposabljanje, delo in varstvo ter Nacionalni inštitut za javno zdravje. Akcijski načrt, strategija in katalog aktivnosti temeljijo na merljivih in standardiziranih kazalnikih (sistem Zdravje v občini). Z vrsto aktivnosti obveščajo in osveščajo krajane. Številne aktivnosti so preventivne narave in povezane z zdravim načinom življenja. Omenimo ustaljena tedenska aktivnost na stadionu »Zdrava Črna teče«,  kjer tečejo otroci in njihove družine. Pri tem ni pomembna le fizična aktivnost, ampak tudi povezovanje, druženje in s tem psihično počutje. 

V Črni sodelujejo tudi v regijskih projektih za ranljive ciljne skupine – prav na tem področju pa so v kraju že dlje časa precej aktivni. Posebej omenimo je prav v Črni nastala prva bivalna skupnost za integrirano življenje oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ustanovili so jo že pred tridesetimi leti in nudi bivanje več kot 220 osebam (2017).

ČRNOMELJ: VKLJUČEVANJE PREBIVALCEV V RAZVOJNE AKTIVNOSTI

Črnomelj deluje izrazito povezovalno: enakomeren razvoj vseh krajev v občini je vrednota, občina prek projektov intenzivno sodeluje s sosedi v regiji in čez mejo, v občini pa znajo pritegniti ljudi v razvojne aktivnosti tudi z izvirnimi prijemi.

Dober primer je projekt celovitega razvoja naselij v KS Petrova vas. V projekt so na eni strani vključili učence višjih razredov OŠ, ki prihajajo iz vasi te krajevne skupnosti, na drugi strani pa mentorico, strokovne službe in študente različnih fakultet. Naloga, ki so jo imeli otroci, je bila pripraviti konkreten predlog, ki bi povezal vasi in privabil obiskovalce. To je zelo dober primer osveščanja o kulturni dediščini in identiteti z izrazito pragmatičnim, v razvoj usmerjenim predznakom. Učenci so identificirali lokalne posebnosti kot razvojne priložnosti in jih povezali s potjo (Od Mitre do zmaja, peš, na konju ali s kolesom – pot povezuje Mitrino svetišče in cerkev Svetega Jurija, vodi pa tudi mimo habitata endemičnega črnega močerila).

 GRAD: PARK GORIČKO

Park Goričko vključuje ozemlje 11 občin, ob naravnih pa tudi vrsto kulturnih znamenitosti. Območje sodi med vrstno najbogatejša v Sloveniji in celo Evropi, a številne živalske in rastlinske vrste so vse bolj ogrožene. Z 1,8 milijona evrov vrednim projektom oživljanja goričke krajine naj bi izboljšali pogoje za 10 ogroženih živalskih vrst in ohranili tri tipe ogroženih travnikov.

Park kot organizacijska struktura je obenem pomemben razvojni vzvod, prek katerega se kraji na območju vključujejo v evropske projekte. Prav javni zavod Krajinski park Goričko namreč prek svojih projektov zagotavlja evropska sredstva za kontinuirano obnavljanje gradu – načrtovani sta obnova grajske kapele in pristave.

Na začetku desetletja je občina na ta način dobila dobrih 400.000 evrov (predvsem za obnovo gradu) prek projekta Tourkult: skupaj s kraji na Gradiščanskem so poskušali zgraditi čezmejno skupno blagovno znamko, ki naj bi pospešila razvoj turizma prav s sodelovanjem na področju kulture.

 GRAD: VULKANIJA

Vulkanija je primer, kako narediti turistično znamenitost iz (skoraj) nič. Doživljajski park združuje izobraževalne vsebine, sodobno interaktivno tehnologijo za prikaz in zabavne momente (maskota Oli) in za slovenske razmere vsekakor dovolj izviren (četudi gre za skromnejšo različico avstrijskega Vulkanlanda). Vulkanija ob tem vključuje tudi bolj »resne« vsebine: obnovljeno Lednarjevo usnjarno z geološkim muzejem. Obenem je Vulkanija izhodišče za organizirane izlete v okolico (vlakec) in tako povezuje kulturne in naravne znamenitosti Grada v enotno ponudbo. Vulkanijo upravlja Zavod za upravljanje kulturne dediščine Grad, ki je obenem glavni vzvod za razvoj turizma v kraju.  Leta 2017 je Vulkanijo obiskalo več kot 32.000 ljudi, kar je 21 odstotkov več kot leta 2016.

 NOVO MESTO: USPEŠNI OBČANI KOT GRADNIK IDENTITETE

Iz Novega mesta je prišlo precej zelo uspešnih posameznikov na različnih področjih. Te nadarjene posameznike iz polpretekle zgodovine v mestu prepoznavajo kot pomemben del identitete kraja. To je v Sloveniji prej izjema kot pravilo. Ob tem predstavniki mestne politike tudi v neformalnih izjavah omenjajo »zdravo tekmovalnost« kot temelj za izboljševanje lokalnega okolja v različnih pogledih. Eksplicitno poudarjanje pozitivne selekcije in nadpovprečnega v Sloveniji ni prav pogosto. V Novem mestu od leta 2016 dajejo štipendije posebej nadarjenim mladim – torej tistim, ki »celovito izstopajo od poprečja«. Bržkone ni naključje, da avtor gibanja Rastoča knjiga Janez Gabrijelčič domuje v Novem mestu. Gibanje je »primer družbene odgovornosti« in sistematično razvija odličnost kot vrednoto, na kateri temelji pozitivna lokalna, oziroma nacionalna identiteta.

Poudarjanje odličnosti ne pomeni, da je skrb za ranljive odrinjena vstran. Nasprotno. Mesto subvencionira prehrano za revne in starejše, nudi enkratno denarno pomoč ljudem v stiski in sofinancira vrsto humanitarnih organizacij.

 ORMOŽ: IZVIRNI ELEMENTI KULTURNE PONUDBE

Medtem ko v drugih krajih modernizirajo in digitalizirajo kino dvorane, so se v Ormožu odločili za pot v drugo smer. V Grajskem kinu uporabljajo projektorje iz leta 1954 (od teh eden deluje celo na oglje!), v dvorano pa so postavili stare stole. Tako so oblikovali historični kino kot stalno muzejsko postavitev Muzeja Ormož s področja tehnične dediščine. Kino ima predstave enkrat mesečno, pri tem pa seveda izberejo primerne (torej dovolj stare) filme.

 Kulturno alternativni klub Ormož združuje pripadnike različnih subkultur. Od zgodnjih devetdesetih let imajo prostore v kleti ormoškega gradu (klub Unterhund). Klub »ni samo koncertni prostor, temveč deluje kot puzzle, iz predavalnice se prelevi v kino, nato v koncertno prizorišče, drugič postane dnevna soba, tretjič gledališki oder, modna pista, razstavni prostor. Je zaščitnik različnih urbanih (sub)kulturnih praks, odrinjene glasbe, podpornica političnega aktivizma in neformalnega izobraževanja, ki deluje po dobrem starem neprofitnem načelu "naredi sam".«

Klubi te vrste imajo pri nas praviloma domovanje v precej večjih krajih (so praviloma del urbane kulture)  – na podeželju jih skorajda ni. Delovanje kluba poganja energija neformalne skupine navdušencev, brez razumevanja občinske uprave pa bi delovanje bržkone zamrlo.

 PIVKA: PARK VOJAŠKE ZGODOVINE

Park vojaške zgodovine (PVZ) v Pivki velja za vzorčni primer uspešne revitalizacije degradiranega okolja. Muzej je daleč od značilnega podeželskega muzeja ali od »skladišča stare šare, opremljene z lističi«. Je sodobno zasnovan muzejsko-doživljajski turistični kompleks. Muzej prireja odmevne dogodke (Festival vojaške zgodovine) in mednarodne strokovne konference. Na dvorišču je plato za ponazoritev vožnje s starodobniki – v muzeju skrbijo za »delujoč vozni park«. K muzeju sodi tudi 15 kilometrov dolga urejena pot, ki povezuje prenovljeno kaverno iz prve svetovne vojne in utrdbe italijanskega Alpskega zidu v bližini nekdanje rapalske meje.

Kavarna v sklopu muzeja je za slovenske razmere redka izjema (praviloma zaman iščemo osvežitev) – v PVZ deluje kar »Kantina« z vojaško kuhinjo (in neizogibnim pasuljem). Bolj pogoste so trgovine s spominki, a tudi pivška je izvirna in tematska: »vojaška trgovina« ponuja poleg spominkov odsluženo vojaško opremo, ti »militarijo« (zbirateljsko staro vojaško opremo), modele in makete. V sklopu parka je parkirišče za avtodomove in celo polnilnica za električna vozila. Delovanje parka spremlja tudi Društvo ljubiteljev PVZ.
Ne preseneča, da število obiskovalcev hitro raste. Leta 2013 jih je bilo 26.751. V prvih devetih mesecih lanskega leta je letno število obiskovalcev že preseglo 40.000. Če postavimo te številke v kontekst: v rekordnem septembru 2018 je park obiskalo več kot 10.000 ljudi. Muzej novejše zgodovine v Ljubljani ima le nekaj več obiskovalcev v celem letu (dobrih 11.000). Narodna galerija v Ljubljani je imela leta 2016 v celem letu nekaj več kot 8.600 obiskovalcev. Omenimo še, da prihaja skoraj polovica obiskovalcev PVZ iz tujine. Na ta način PVZ v Pivki postaja pomemben tudi kot člen lokalnega in regionalnega gospodarstva.

 

PTUJ: TRAJNOSTNA MOBILNOST

Ptuj sodi med mesta, ki temu področju namenjajo posebno pozornost. Po starem jedru obiskovalce prevaža električni avtobus (Zapeljivec). V mestu so uvedli Park+Ride sistem, prevoz z mestnim avtobusom pa je brezplačen. Kot vse večje število krajev ima tudi Ptuj sistem za izposojo koles. V mestu precej investirajo v kolesarske steze. V zadnjih dveh letih so v gradnjo stez vložili 221.000 evrov, do vključno leta 2021 pa bodo v mestne steze in regionalne kolesarske poti vložili še 5 milijonov evrov.

 RADOVLJICA: DESTINACIJSKA ZNAMKA RADOL'CA PRISTNO SLADKA

Kot ključna prvina znamke je postavljena sicer kulinarika v navezavi s čebelarstvom – a z atributom »sladko« označujejo tudi druge elemente ponudbe (kot na primer doživetja). Znamko podpira sodobno zasnovan spletni portal, ki vključuje kulinarični blog ter celovito in atraktivno predstavlja ponudbo Radovljice. V kulinarični ponudbi sta najbolj poudarjena čokolada in med.

To pozicijo utrjujejo z dogodki, kot je Festival čokolade, »največji čokoladni dogodek v Sloveniji«. Dogodek se je postopno razvil v večdnevnega, uspeh pa je spodbudil nastanek serije festivalov s podobno formulo (Festival keramike, Festival medu). Ob tem v občini sistematično spodbujajo razvoj novih čokoladnih in medenih izdelkov. Ponudba je predstavljena na spletni strani, na voljo pa je tudi v Hiši čokolade. Radovljica je ob tem »slovenska prestolnica čebelarstva« s čebelarskim muzejem (ta je najbolj obiskan med muzeji v občini) in drugimi aktivnostmi, povezanimi z razvojem čebelarstva.

Destinacijska znamka je med bolje zasnovanimi pri nas, ob tem pa očitno deluje. Po eni strani kraj pobira priznanja (Evropska destinacija odličnosti EDEN, certifikat odličnosti Trip Advisor, Prvo mesto v Dnevnikovi turistični izvidnici, ki upošteva mnenja tujih gostov). Po drugi strani je težko spregledati rast števila obiskovalcev. Leta 2009 jih je bilo 36.000, od tega 26.000 iz tujine. Prenočitev je bilo 104.000. V prvih devetih mesecih leta 2018 je število obiskovalcev že preseglo 112.000, število prenočitev pa 254.000. 90 odstotkov gostov prihaja iz tujine.

 ŠMARJE PRI JELŠAH: MUZEJ BAROKA

Leta 2016 so v Šmarjah pri Jelšah odprli enega najmlajših muzejev pri nas, Muzej baroka. Šmarje imajo vrsto stavbenih baročnih spomenikov – osrednja privlačnost muzeja pa so baročni kipi s šmarske Kalvarije. Muzej naj bi bil s svojo ponudbo »edinstven v slovenskem kulturnem prostoru«.

Muzej je še ena od točk v kraju, kjer organizirajo vrsto dogodkov in prireditev, delavnice za otroke in podobno. Ob ustanovitvi muzeja so v občini v enem od odlokov zapisali, da je cilj muzeja »pozicionirati občino kot svet baročnih presežkov z bogato kulturno dediščino, doseči dvig števila obiskovalcev in s tem prepoznavnost samega kraja in občine«.

 TREBNJE: ODLIČNOST KOT VREDNOTA

V Trebnjem so razvili (ali močno posvojili) vrsto prijemov, prek katerih proaktivno izpostavljajo in razvijajo princip odličnosti. Jeseni 2018 so priredili že 27. Forum odličnosti in mojstrstva, ki združuje razstavo lokalnih odličnih izdelkov in del, konferenco z govorniki z različnih področij in podelitev priznanj. Kar ločuje dogodek od podobnih lokalnih podjetniških dnevov po drugih krajih, je prav poudarjanje načela odličnosti. Prav to načelo omogoča, da dogodek ni omejen le na industrijo ali obrt, ampak meri na ustvarjalnost na vseh področjih. Tako je letos eno od dveh priznanj prejel direktor gledališča Anton Podbevšek Teatra. To prebijanje mej med posameznimi sferami človeške dejavnosti je izrazito postmoderno.

V Trebnjem so močno posvojili projekt Rastoča knjiga (ki sicer izhaja iz sosednjega Novega mesta) – gibanje s promocijo lokalne ustvarjalnosti krepi krajevno identiteto in vlogo odličnosti kot vrednote.

Podobno kot v Novem mestu tudi v Trebnjem opirajo krajevno identiteto na znane krajane, začenši z misijonarjem in raziskovalcem Friderikom Barago (Baragov dan je spominski dan občine Trebnje). Že v vstopu v osnovno šolo spodbujajo prvošolčke s knjigo (ki jo prejmejo kot darilo), da »iščejo svoje talente«. Projekt Sejanje optimizma je podprt z evropskimi sredstvi in omogoča mladim med 15. in 29. letom, da preživijo popoldne z izbrano uspešno osebo iz različnih sfer življenja (posel, umetnost, politika, šport, znanost, estrada…).

 ZREČE: SKLAD ZA OHRANJANJE NARAVE POHORJA

Sklad je pobuda, ki je zanimiva zato, ker povezuje državo (Zavod RS za varstvo narave), občino in zasebno podjetje (Unior d.d.). Cilji sklada, ustanovljenega pred desetimi leti, so: »sodelovanje pri ohranjanju narave, naravovarstvenem osveščanju in trajnostnem odnosu do narave na širšem območju Pohorja ter zavzemanje za trajnostni in sonaravni razvoj Pohorja«. Pomembna aktivnost sklada je izobraževanje in osveščanje mladih, med dosežke sodijo pa »postavitev informacijskih in označevalnih tabel, ureditev informativne sobe v Hotelu Planja na Rogli, organizacija Poletnega raziskovalnega tabora na Rogli, fotonatečaj »Narava Pohorja skozi letne čase« ter izdelava koledarjev in razglednic z nagrajenimi fotografijami«.

Dosežki nam morda ne vzamejo sape – a že to, da so se ključni akterji povezali v sistematični skrbi za ohranjanje narave, je pomembno. Sklad sam zato lahko jemljemo bolj kot gesto, ki izraža siceršnje dobro sodelovanje med deležniki – in prav to sodelovanje je bržkone odločilno za uspešen razvoj destinacije Rogla. Zanimivo je, da ima dobro sodelovanje med občino in podjetji v občini že nekaj tradicije: muzejsko Skomarsko hišo s črno kuhinjo je pred leti pomagala obnoviti zreška družba Comet (zdaj Weiler Abrasives).

 ŽIRI: ŽIROVSKI OBČASNIK

Posebnost Žirov je Žirovski občasnik – zbornik z družboslovnimi, domoznanskimi, kulturnimi in leposlovnimi prispevki (ter fotografijo). Od leta 1980 je izšlo 46 številk revije, zadnja novembra 2018. V zadnjem obdobju revijo prodajajo v paketu s knjigo z žirovsko (leposlovno ali družboslovno) vsebino, izid pa pospremijo tudi z javno predstavitvijo na kulturni praznik. Revija je nastala povsem kot pobuda posameznika (filozofa Mihe Nagliča – sedanjega predsednika Muzejskega društva Žiri) in se je razvila v izredno močan gradnik lokalne identitete. V Žireh poudarjajo, da takšne revije nima nobena druga občina v Sloveniji (Ravnateljica šole Metka Debeljak: »Asfalt ima vsaka vas, ŽO samo Žiri.«)

 

 

 

 

 

 

 

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva