Indeks ISSO 2018

Katere občine imajo najboljše vrednosti merljivih kazalnikov?
22.02.2018 | rm
0
Indeks ISSO 2018
Najboljše vrednosti merljivih kazalnikov ima ponovno Ljubljana.
(Foto: Studio SBR)

ISSO 2018: PRVAKI    

Prinašamo pregled krajev z najvišjimi vrednostmi sestavljenih indeksov za osem področij, ki so vključena v sistem ISSO. Kar nekaj imen se je ponovilo od lani. A prihodnje leto pričakujemo velike spremembe, saj pripravljamo temeljitejše nadgradnje metodologije, med drugim tudi precejšnjo obogatitev sistema z novimi kazalniki.

Ob tem opomba: lestvice so le vrh ledene gore sistema uravnoteženih kazalnikov. Da bi si lahko zares pojasnili uvrstitev določene občine, potrebujemo vpogled v podatke, ki se skrivajo za samimi indeksi in uvrstitvami, ob tem pa – ker gre za sistem uravnoteženih, torej medsebojno povezanih kazalnikov, pa tudi vpogled v celoten kontekst. Ali če rečemo drugače, podatek z lestvice ne more nadomestiti branja celotne analize za posamezno občino.

DEMOGRAFIJA: BOROVNICA

Kaj prikazuje demografski indeks? Gibanje prebivalstva (naraščanje ali upad), starostno strukturo in staranje. Demografski kazalnik je tudi prikaz atraktivnosti občine in njene vitalnosti.

Najugodnejšo vrednost sestavljenega indeksa ima Borovica: izstopa tako po kazalnikih prirasta kot pri relativno ugodnih gibanjih na področju staranja prebivalstva. Cerkvenjak ne drugem mestu ima zelo uravnotežene vrednosti kazalnikov.

Preboj: MAJŠPERK

Največji skok v vrednosti demografskih kazalnikov po letu 2014 lahko opazimo pri občini Majšperk. V kraju so skoraj v celoti ustavili prej izrazito izseljevanje prebivalstva, ta premik v prirastu pa je vplival tudi na ostale kazalnike.

 

Indeks: demografija
1 Borovnica 76,67
2 Cerkvenjak 74,69
3 Zavrč 73,39
4 Trnovska vas 69,40
5 Trebnje 68,71
6 Komenda 68,62
7 Mokronog - Trebelno 66,89
8 Ivančna Gorica 66,71
9 Škofljica 65,34
10 Benedikt 64,82

 

UČINKOVITOST: BREZOVICA

Kaj prikazuje indeks učinkovitosti? Zmožnost občine, da poveča prihodke in zmanjša odhodke, investicijsko aktivnost, zadolževanje in finančno samostojnost: na kratko je merilo učinkovitosti pri upravljanju občinskega proračuna.

Brezovica je na prvem mestu že drugo leto zapovrstjo. Vrednosti kazalnikov so v glavnem nadpovprečne ali celo močno nadpovprečne; izjema je breme zadolženosti, ki pa se zmanjšuje.

Preboj: TURNIŠČE

Občina je naredila pravi salto mortale in se z repa lestvice prebila na vrh in to kljub nekaj šibkim točkam (je investicijsko precej neaktivna). Vzvodi za ta skok: občina ni več zadolžena, zmanjšuje svoje odhodke in povečuje prihodke.

Indeks proračunske učinkovitosti 
1 Brezovica 73,54
2 Šenčur 71,04
3 Rogašovci 67,91
4 Trzin 67,46
5 Horjul 65,93
6 Preddvor 65,49
7 Starše 65,38
8 Turnišče 64,81
9 Markovci 63,67
10 Metlika 62,64

 

GOSPODARSTVO: LJUBLJANA

Sestavljeni indeks gospodarstva vključuje kazalnike gostote podjetij, dinamike nastajanja novih, rast prihodka, raven investicij in dodane vrednosti ter obseg občinskih sredstev za spodbujanje. Je merilo podjetniške klime na eni strani ter ekonomske moči na drugi.

Prva je prestolnica. O moči gospodarstva dovolj pove podatek, da družbe s sedežem v Ljubljani ustvarijo 40 odstotkov prihodka slovenskega gospodarstva. A tudi kazalniki podjetniške klime in dinamike postavljajo prestolnico na sam vrh.

Preboj: KOSTEL, DOBREPOLJE

Poslovna cona v mikroobčini, ki prej skoraj ni poznala gospodarstva, je povzročila dramatičen skok relativnih vrednosti. Bolj substancialen je preobrat v občini Dobrepolje: v prej podjetniško zaspani občini so začela po letu 2014 hitro nastajati nova podjetja, dvignila pa se je tudi dodana vrednost.

 

Indeks: gospodarstvo
1 Ljubljana 70,14
2 Celje 63,32
3 Komenda 63,02
4 Naklo 59,38
5 Šempeter - Vrtojba 59,03
6 Koper 57,87
7 Trzin 57,11
8 Sežana 54,39
9 Kostel 54,38
10 Brežice 53,63

 

TRG DELA: LJUBLJANA

Indeks trga dela vsebuje kazalnike zaposlenosti, števila in kakovosti delovnih mest, gibanj na trgu dela ter občinskih sredstev za spodbujanje.

Ljubljana ima največji delež zahtevnih delovnih mest, zelo dobro gostoto – torej visoko število podjetij na 1.000 prebivalcev in eno najnižjih stopenj brezposelnosti mladih v državi.

Preboj: STRAŽA

Največji preskoki na trgu dela so tam, kjer je bila kriza najhujša, sledilo pa ji je kakovostno ozdravljenje: v Straži, Radečah in Ajdovščini. Straža je bila tako med občinami, ki so izgubila v krizi največ delovnih mest, zdaj pa je kraj med tistimi, kjer nastaja največ zaposlitev.

 

Indeks trga dela
1 Ljubljana 69,91
2 Novo mesto 67,31
3 Šempeter - Vrtojba 67,06
4 Maribor 66,46
5 Nova Gorica 65,36
6 Trzin 64,89
7 Ravne na Koroškem 64,84
8 Komenda 64,17
9 Kranj 62,54
10 Ptuj 62,33

 

 

IZOBRAZBA: DOL PRI LJUBLJANI

Indeks izobrazbe kaže, kako izobraženi so zaposleni prebivalci, kako se ta struktura spreminja, koliko se izobražujejo in ali po študijo ostanejo v domačem kraju ter koliko denarja nameni občina za štipendije.

Na prvem mestu je – nekoliko presenetljivo – Dol pri Ljubljani. To je sicer povezano z bližino prestolnice, a ne v celoti. Praktično vsi kazalniki imajo zelo dobre vrednosti. Zanimivo: Dol je med petimi kraji, od koder pride največ mladih doktorjev in magistrov znanosti.

Preboj: KOBILJE, PUCONCI

Izobrazbena struktura v tej zelo majhnim občini še vedno ni zavidanja vredna, se je pa v štirih letih močno popravila, ob tem pa ima občina le malo bega možganov. Podobno velja tudi za večje Puconce v isti regiji.

 

Indeks izobrazbe 
1 Dol pri Ljubljani 78,72
2 Komenda 72,71
3 Mengeš 71,73
4 Medvode 71,21
5 Grosuplje 71,03
6 Domžale 70,70
7 Škofljica 70,67
8 Ljubljana 70,61
9 Murska Sobota 70,04
10 Trzin 69,24

 

ŽIVLJENJSKI STANDARD: RAVNE NA KOROŠKEM

Indeks pokriva z več kazalniki štiri področja: koliko denarja prejmejo prebivalci, kakšen je  stanovanjski in kako dober je zdravstveni standard, ter koliko denarja nameni občina za kulturo in za šport.

Zakaj Ravne na Koroškem? Prejemki so dokaj visoki (po neto plačah so Ravne na 11. mestu v Sloveniji), stanovanjski standard je nadpovprečen, za osnovno zdravstvo skrbi veliko zdravnikov, nadpovprečni pa so tudi vložki občine v šport in kulturo.

Preboj: VELENJE

Indeks življenjskega standarda se je najbolj izboljšal v mestni občini, ki je bila dvakrat med kandidatkami za nagrado Zlati kamen. Na boljšo uvrstitev je vplivala spremenjena metodologija, a tudi spremembe pri primerljivih kazalnikih, na primer pri stanovanjskem standardu. Zanimivo, Velenju sledita dve koroški občini, Mežica in Črna na Koroškem. Le kaj se bo na tem območju zgodilo, ko bo enkrat dobilo še spodobno cestno povezavo?

 

Indeks življenjskega standarda 
1 Ravne na Koroškem 67,00
2 Novo mesto 63,60
3 Ljubljana 63,07
4 Mežica 62,54
5 Ptuj 60,89
6 Ruše 60,87
7 Kranj 60,13
8 Pivka 59,76
9 Škofja Loka 59,75
10 Velenje 59,53

 

 

SOCIALNA KOHEZIJA: JEZERSKO

Kaj merimo? Kriminaliteto in dolgotrajno brezposelnost na eni strani, volilno udeležbo ter razvitost društev na drugi. In pa mednarodno odprtost občine.

Praviloma imajo boljšo socialno kohezijo manjši kraji. Prav na vrhu seznama je vrsta krajev, ki so tako rekoč soznačnica za planinski raj.

Preboj: LOG-DRAGOMER

Na boljšo vrednost je nekoliko vplivala spremenjena metodologija, še bolj pa boljša udeležba na lokalnih volitvah.

 

Indeks socialne kohezije in politične kulture 
1 Jezersko 72,63
2 Sveti Andraž v Slov. goricah 69,51
3 Komen 68,98
4 Bovec 68,97
5 Bohinj 67,78
6 Kranjska Gora 66,49
7 Solčava 63,73
8 Cerkno 62,25
9 Črna na Koroškem 61,57
10 Kobarid 61,34

 

 

OKOLJE: KOSTEL

Indeks okolja vsebuje kazalnike o količinah odpadkov in gibanjih na tem področju, o okoljskih odhodkih občine in o deležu občinske površine z zaščito Natura 2000.

Ponovno so v ospredju zlasti manjši kraji in to celo, če ne namenjajo posebnih sredstev za področja, kot je denimo spodbujanje trajnostne rabe in proizvodnje energije.

Preboj: KOSTEL

V ozadju preboja je kar svetopisemski preobrat na področju odpadkov, torej v duhu »prvi bodo zadnji in zadnji prvi«.  Koliko je sprememba dejanska in koliko je nanjo vplivala metodologija zajema podatkov (ta seveda ni v naših rokah), težko sodimo.

 

Okoljski indeks 
1 Kostel 77,88
2 Velika Polana 60,62
3 Kozje 60,60
4 Osilnica 60,56
5 Dobje 59,97
6 Kobilje 59,84
7 Ilirska Bistrica 59,07
8 Radeče 58,84
9 Luče 58,39
10 Miren - Kostanjevica 58,06

… in najboljši sestavljeni indeks ISSO? Ljubljana, kaj drugega.

Najboljšo vrednost sestavljenega indeksa ISSO – torej indeksa, ki združuje vseh osem področij in vseh 54 kazalnikov – ima že tretje leto zapovrstjo Ljubljana. Na področju gospodarstva in trga dela ima prestolnica najboljšo vrednost indeksa, po kakovosti življenja je – vsaj glede na dostopne merljive kazalnike – na tretjem mestu, po kazalnikih izobrazbe pa na osmem. Tudi vrednosti kazalnikov na področjih demografije in proračunske učinkovitosti izstopajo. Pričakovano sta nekoliko nižji vrednosti indeksov za okolje in socialno kohezijo.

Lestvica ISSO: 50 najbolje uvrščenih občin

Kaj pomeni visoka vrednost indeksa ISSO? Pomeni visoko stopnjo razvojne uspešnosti v slovenskem okolju in pomeni uravnoteženost večine področij. Prav ta uravnoteženost je izjemno pomemben razvojni aspekt. Za razliko od preprostejših sistemov (na primer podjetij) so lokalne skupnosti zapleteni organizmi, kjer ni dovolj optimirati le eno ali dve področji: samo kjer se zelo različna in včasih celo izključujoča se področja razvijajo na uravnotežen način, lahko govorimo o uspešnem razvojnem modelu. In prav to pokaže sestavljeni indeks: merljivo uspešnost celotnega razvojnega modela.

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva