Ritem zločina

Relativno največ obsojenih storilcev kaznivih dejanj je v krajih z romskim prebivalstvom, najuspešnejša pri zmanjševanju kriminala pa je občina, ki jo vodi bivši direktor slovenske policije
17.11.2017 | rm
0
Ritem zločina
Murska Sobota: najuspešnejša pri zmanjševanju števila obsojenih storilcev kaznivih dejanj
(Foto: RM)

Število obsojenih storilcev kaznivih dejanj v Sloveniji je lani upadlo in je bilo najnižje v zadnjih desetih letih (7.006 obsojenih). Če pa pogledamo kumulativne podatke za pet let in primerjamo z zadnje obdobje (2012-2016) s prejšnjim (2007-2011), je število zraslo s 4,2 na 4,4 storilca na 1.000 prebivalcev.

Povprečje zadnjih petih let je višje predvsem zaradi skoka leta 2013: takrat je bilo v Sloveniji obsojenih kar 11.758 storilcev kaznivih dejanj. Gre za naključje, da je ravno takrat Slovenija najbolj občutila finančno krizo? Skoraj zagotovo ne, četudi bi za potrditev teze o povezanosti potrebovali dodatne vpoglede. Vsekakor namreč velja, da je delež obsojenih storilcev zelo pomemben pokazatelj socialne kohezije v nekem okolju in seveda ni brez povezav z ostalimi elementi te kohezije.

 

Več Romov = več obsojencev?

To se zelo dobro razkrije, če pogledamo podatke po občinah. Neslavno prvo mesto po številu obsojenih prebivalcev na 1.000 prebivalcev ima občina Škocjan. Kako je postal ta idilični dolenjski kraj s komaj približno 3.000 prebivalci nekakšna prestolnica slovenskega kriminala? Preprosto, ta občina ima med svojim prebivalstvom največji delež romske skupnosti. Po besedah župana Jožeta Kaplerja za portal Moja-Dolenjska.si ima Škocjan je 10 odstotkov prebivalcev kraja romskega porekla. Uradna statistika kaže nekoliko nižje število, a delež je tudi po teh podatkih največji med kraji pri nas.

Škocjanu sledijo Kočevje, Semič, Novo mesto in Črnomelj. Na vrhu seznama občin z največjim številom obsojenih storilcev kaznivih dejanj na 1.000 prebivalcev so prav kraji na Dolenjskem, v Beli Krajini in v Prekmurju, kjer je doma največ Romov. Če pogledamo rast števila obsojenih, dobimo zelo podobno sliko. Na vrhu seznama so ponovno isti kraji. To jasno kaže, da je z integracijo Romov pri nas na državni ravni nekaj zelo narobe.

Najbolj varni kraji.

Poglejmo drug zorni kot. Kateri kraji so najbolj varni, kje je torej število obsojenih storilcev kaznivih dejanj najmanjše? Kot smo ugotavljali že prejšnja leta, so to kraji v Zgornji Savinjski dolini: Luče in Solčava. Zanimivo je, da je zelo dobro (na 5. mesto) uvrščena tudi občina na ljubljanskem robu Dobrova – Polhov Gradec.

 

20 občin z najmanjšim deležem obsojenih storilcev kaznivih dejanj

Uvrstitev Ime občine 2012-2016
1 Luče 0,3
2 Solčava 0,4
3 Središče ob Dravi 0,9
4 Trnovska vas 1,0
5 Dobrova - Polhov Gradec 1,1
6 Cerkno 1,1
7 Sveti Jurij v Slov. goricah 1,2
8 Gorenja vas - Poljane 1,2
9 Žiri 1,2
10 Loška dolina 1,2
11 Kobarid 1,3
12 Moravče 1,3
13 Tabor 1,3
14 Bohinj 1,4
15 Žirovnica 1,4
16 Horjul 1,5
17 Razkrižje 1,5
18 Rečica ob Savinji 1,5
19 Osilnica 1,6
20 Jezersko 1,6

Najbolje uvrščena mestna občina je Nova Gorica (95.mesto), kar je za to obmejno in igralniško mesto nekoliko presenetljivo. Kriminala je v mestu sicer več kot bi sklepali iz te uvrstitve, a storilci dostikrat niso prebivalci Nove Gorice.

Število obsojenih storilcev se je najbolj (v relativnem smislu) zmanjšalo v zelo majhnih krajih, kjer ima zaradi nizkih števil ta rezultat le omejeno statistično veljavo. A na četrtem mestu lestvice krajev, kjer se je število storilcev na 1.000 prebivalcev v zadnjih petih letih zmanjšalo najbolj, je Murska Sobota. Število je še vedno močno nadpovprečno za slovenske razmere, a se je zmanjšalo z 8,9 na 6,9.

Med vidnejšimi kraji, kjer se je število obsojenih znatno zmanjšalo, so še Ljutomer, Gornja Radgona, Jesenice, Ptuj in Hrastnik. A prvak v zatiranju kriminala je očitno Murska Sobota. Se je to zgodilo zato, ker program državne pomoči Prekmurju daje rezultate, ki se posredno kažejo tudi v boljši socialni koheziji največjega kraja v regiji? Ali pa zato, ker je leta 2012 vodenje občine prevzel bivši direktor slovenske policije? Verjetno pojav ni čisto brez povezave ne z enim, ne z drugim. Če torej želite hitro izboljšati varnost v občini, izvolite dobrega policista za župana. Saj se zdi kar logično.

 

Celotno lestvico s podatki o deležu obsojenih storilcev in o rasti deleža dobite na tej povezavi.

 


 

 Metodološke opombe

Število obsojenih storilcev kaznivih dejanj je med glavnimi pokazatelji socialne kohezije v nekem okolju. Na ta način uporablja kazalnik tudi OECD pri pripravi Indeksa dobrega življenja.

Število vključuje mladoletne in polnoletne obsojene storilce kaznivih dejanj. V Informacijskem sistemu slovenskih občin uporabljamo podatke za pet let: na ta način vsaj delno zagotovimo statistično veljavo kazalnika pri zelo majhnih krajih.

Podatki za mestno občino Koper vključujejo podatke za Ankaran, podatki za Trebnje pa tiste za občino Mirna (ločeni podatki za Ankaran in Mirno niso dostopni za celotno obdobje desetih let, ki ga uporabljamo v primerjavi).

Vir izhodiščnih podatkov o številu storilcev je Statistični urad RS. SURS podatke pridobiva od Vrhovnega sodišča RS. Vsi izračuni so naši lastni.

Vir podatkov:

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=1372201s&ti=&path=../Database/Dem_soc/13_kriminaliteta/01_statistika_toz_sodisc/10_13722_obsojene_kazalniki/&lang=2

Metodološke opombe, povezane z zajemom podatkov, najdete na naslednji povezavi:

http://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8274

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva