Zmagovalci krize

V času hitre rasti je kriza skoraj pozabljena: a vsi kraji ne okrevajo enako. Odkrivamo občine, kjer trg dela in gospodarstvo po recesiji rasteta najhitreje.
22.01.2018 | zk
0
Zmagovalci krize

Leto 2017 bo prišlo v zgodovino kot eno najuspešnejših let za slovensko gospodarstvo. Rast je rekordna: OECD napoveduje, da bo dosegla 5,9 odstotkov. Izvoz se krepi. Brezposelnost pada. Plače rastejo. Evropska komisija svari pred pregrevanjem.

Toda če pogledamo posamezne kraje, velika finančna kriza z dvojnim dnom v minulih letih ni bila enaka za vse in to velja tudi za okrevanje. Nekatere občine so se že pobrale, druge se še niso. Imamo kraje, ki se jih kriza neposredno sploh ni dotaknila. Prav lahko pa se zgodi, da bo posamezne kraje obšel tudi nov razvojni zagon. Da bi odkrili, katere občine okrevajo najhitreje, smo pretresli dva ključna kazalnika: rast števila delovnih mest in rast prihodka gospodarstva. Iz teh dveh kazalnikov smo oblikovali enotni pogled s pomočjo sestavljenega indeksa zmagovalcev krize. In pregledali smo, kaj tiči za visoko vrednostjo indeksov ter tako prišli do nekaj osnovnih receptov za uspeh.

Prvič, dobiti investitorja.

Daleč najboljšo vrednost indeksa ima občina Odranci, prekmurski kraj s komaj 1.600 prebivalci. Občino bi pravzaprav morali izvzeti iz konkurence, ker gre za poseben primer. Spretno občinsko vodstvo je znalo navdušiti tujega investitorja, izdelovalca luksuznih avtodomov Carthago, da je odprl tovarno v poslovni coni Odrancev. To se je zgodilo prav avgusta 2008, torej kakšen mesec pred padcem banke Lehman in začetkom krčenja globalnega gospodarstva. Prej so bili Odranci majhna vas sredi prekmurskih njiv in brez vsake industrije – občinsko gospodarstvo je leta 2008 začelo rasti tako rekoč od nič. Visoki indeksi v času krize zato niso nikakršen čudež, četudi je bilo 750 novih delovnih mest v Odrancih v težkih časih še kako pomembnih za regijo. O uspehu Odrancev ni dvoma, vsaj dokler gledamo samo številke. Strokovnjakov za načrtovanje prostorske politike pa zgodba tega kraja ne navdušuje.

Odranci niso edini kraj, kjer je prav prihod močnega investitorja omilil krizo ali omogočil hitrejše okrevanje. V Mirni Peči na Dolenjskem je tik ob avtocesti leta 2013 novo tovarno zgradila italijanska družba Cecomp. To ozko specializirano podjetje izdeluje prototipe za znane italijanske avtomobilske znamke. V Mirni Peči je njihova prva tovarna zunaj Italije: lokacijo so izbrali zaradi bližine Slovenije in dobrih prometnih zvez, pa tudi zaradi bližine Novega mesta kot glavnega središča slovenske avtomobilske industrije. Rezultat: v kraju je dobrih 8 odstotkov več delovnih mest kot jih je bilo pred krizo, prihodek občinskega gospodarstva pa je od leta 2008 povečal za 116 odstotkov.

Drugič, razviti močno poslovno cono.

Drugi recept za uspeh je močna poslovna cona. Dober primer so Komenda, Prebold, Cerklje na Gorenjskem in Lukovica. Praviloma je ta recept prepleten s prvim: še tako razvita infrastruktura poslovne cone ne pomeni čisto nič, če tja privabite le lokalnega mehanika in samopostrežno trgovino.  Uspešne poslovne cone so pač tiste, kjer delujejo uspešna podjetja.

Ponovno je ključni dejavnik uspeha pogosto prihod pomembnega investitorja. Komendo je za svoje poslovno in logistično središče izbrala trgovska veriga Lidl. Njihov tekmec Hofer se je naselil v Prevoje v občini Lukovica. Obe podjetji sta pri izbiri ravnali podobno kot njihovi kupci: kupovali sta tam, kjer za denar dobiš največ: izbrali sta lokaciji, ki so blizu Ljubljane, a so zemljišča bistveno cenejša, prometne povezave pa so dobra.

Prav lokacija je za uspeh poslovne cone odločilnega pomena. Odranci so s svojo cono izjema: Carthago se je za investicijo v ta kraj odločil zaradi prijaznih in pozitivnih ljudi, kar v veliki meri pomeni tudi zaradi prepričljivega županovega nastopa.

Prebold je blizu avtoceste in Celja. V poslovni coni sta dve lokomotivi: največja tovarna nemškega vrhunskega izdelovalca avtomobilskih luči Odelo ter domači izdelovalec solarnih elektrarn Bisol. V Preboldu je 60 odstotkov več delovnih mest kot jih je bilo pred krizo. Prihodek je večji za 132 odstotkov. Za ugoden razvoj Cerkelj na Gorenjskem se občini ni treba kaj dosti truditi (ne trdimo, da se ne): razvijajoči se grozd ponudnikov logističnih storitev na ljubljanskem letališču Brnik je največ prispeval k 166-odstotni rasti občinskega gospodarstva. Prav zaradi letališča imajo Cerklje tudi najvišje plače v Sloveniji – septembra so dosegle 1.440 evrov neto. To je več od bruto plač v večini slovenskih občin.

Tretjič, privabiti gazelo.

Tretji recept za uspeh: vrhunsko hitro rastoče podjetje. Poglejmo Divačo. Na splošno je kriza občino precej prizadela. Še zdaj nekaj let po krizi ima komaj 70 odstotkov števila delovnih mest iz leta 2008. Pa vendar je po »indeksu zmagovalcev« na 12. mestu, kajti občinsko gospodarstvo ustvari za 130 odstotkov več prihodka kot pred krizo. To je zlasti zasluga proizvajalca visokotehnološke industrijske keramike za industrijsko rabo Seven Refractories. To podjetje je imelo leta 2011 za 5 milijonov evrov prihodka (takrat so začeli z delom), predlani 35 milijonov, zdaj pa na spletni strani že omenjajo številko 43 milijonov. To je praktično vsa rast občinskega gospodarstva. Leta 2016 je direktor Erik Zobec za časnik Finance izjavil, da nameravajo v petih letih prodajo še podvojiti.

Za hitro rastoča podjetja se je uveljavil izraz gazela: to so zelo hitre, a tudi plašne živali. Gazele med podjetji zato najbolje uspevajo v krajih, kjer je ugodna podjetniška klima. Občine, kjer je gazel največ, vsako leto razkriva analiza, ki jo vsako leto objavi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES).

Kot kaže primer Divače, je ena sama gazela dovolj, da potisne navzgor celotno občino. A hitra rast vsakega podjetja ne pomeni vedno, da imamo opravka s »pravo« gazelo. Rast od skoraj nič pač po definiciji pomeni zelo visoko stopnjo. Prav takšna rast – torej visoka stopnja, a nizke številke – je pahnila na vrh seznama zmagovalcev dva kraja: Sveto Ano in Zavrč. Pri obeh krajih je motor rasti eno samo lokalno podjetje – a številke so majhne in zaenkrat še ne moremo presoditi, če sta podjetji dejansko potencialni gazeli. Če sta, toliko bolje, do takrat pa visoki uvrstitvi Zavrča in Svete Ane lahko pripišemo le srečnemu naključju.

Četrtič, imeti podjetje iz panoge posebnega pomena.

Dober recept zoper krizo je imeti podjetje iz panoge posebnega pomena, kot so energetika ali logistika. Dober primer so Cerklje na Gorenjskem. Na splošno je to povezano z določenimi naravnimi danostmi kraja, z lego ali naravnimi viri – skratka z dejavniki, na katere občinska uprava le težko vpliva ( v tem smislu izraz »recept« ni najbolj primeren). A vendarle. Najbolje uvrščeno večje mesto na lestvici zmagovalcev krize je Krško, domovanje edine slovenske nuklearke. Ker je v Krškem doma nuklearna elektrarna, ima tam sedež tudi zelo uspešno podjetje za trženje energije Gen-I. Pozor, gre za drugo največje podjetje v Sloveniji (če ne štejemo konsolidiranih rezultatov poslovnih skupin) z 1,6 milijarde evrov prihodka leta 2016.

Srečno naključje, na katero občina ne more vplivati? Nekaj že: v Krškem so se zavestno odločili, da je energetika eden osrednjih stebrov občinskega razvoja. Najmanj kar lahko rečemo je, da ustvarjajo za energetska podjetja ugodno klimo.

Petič, biti prestolnica – ali pa vsaj prestolnica izvoza…

Kaj pa mestne občine? Urbana okolja so bistveno kompleksnejša od povprečne slovenske občine: recepti, ki smo jih omenili do zdaj, so za ta okolja bistveno manjšega pomena. Mestne občine imajo tudi večjo težo, zato dosti bolj delijo usodo nacionalnega gospodarstva v celoti.

A tudi mesta se med seboj razlikujejo. Le dve slovenski mestni občini imata vrednost indeksa zmagovalcev večjo od 100. To sta Ljubljana (97. mesto) in Novo mesto (109. mesto), ki zaradi močnih izvoznikov lahko velja za prestolnico slovenskega izvoza. Tako število delovnih mest kot prihodek sta se v Ljubljani glede na čas pred krizo povečala za 5 odstotkov. A pozor, pet odstotna rast v Ljubljani pomeni 10.730 novih zaposlitev. Ostalih 73 občin, kjer se je število delovnih mest po krizi uspelo povečati, je skupaj pridobilo 16.764 novih zaposlitev. Novo mesto je na tretjem mestu med 212 občinami po absolutni rasti števila delovnih mest po krizi: razlika z letom 2008 je 981, manj kot tisoč.

Gibanje se povsem ujema z gospodarsko težo obeh mest. Podjetja v Ljubljani ustvarijo kar 37,9 odstotka vsega prihodka slovenskega gospodarstva. Delež Novega mesta je desetkrat manjši – 3,8 odstotka. Novo mesto ima sicer tretje najmočnejše gospodarstvo v državi za Ljubljano in Mariborom.

 Druga plat medalje.

Kaj pa kraji, ki si po krizi niso opomogli? V 67 krajih tako prihodek gospodarstva kot število delovnih mest ostajata pod vrednostjo iz leta 2008. Prav na repu sta mikroobčini Hodoš in Osilnica – odročna kraja z zelo majhnim številom prebivalcev imata zelo pogosto ekstremno nizke vrednosti kazalnikov uspeha – uvrstitev tako ni presenečenje in ne pove kaj dosti.

Sledita dva kraja: Vuzenica in Bloke. Imeti v kraju eno močno podjetje prinaša za krajevni razvoj veliko tveganje – če se razmere v podjetju radikalno poslabšajo, trpi cel kraj. Občina Bloke je imela dve močni podjetji: Novolit in podružnico Kovinoplastike. Obe podjetji je kriza močno prizadela. Novolit je šel v stečaj, Kovinoplastika je v Blokah zaprla vrata. Posledica: Bloke imajo le 38 odstotkov števila delovnih mest iz leta 2008. Prihodek se je prepolovil. Naš indeks ISSO kaže tudi, da se življenjski standard prebivalcev Blok v primerjavi z drugimi občinami slabša. Podobno lahko ugotavljamo za Vuzenico: kriza v Livarni je potegnila za seboj cel kraj.

To je nauk za tiste občine, ki so med zmagovalci krize, a jih vleče en sam velik investitor ali eno hitro rastoče podjetje: vse staviti na enega zmagovalnega konja je nevarna pot. Tudi dve podjetji še nista jamstvo, da je kraj odporen na krizo. Močno lokalno podjetje je pomembno zlasti takrat, kadar deluje kot jedro, okrog katerega nastaja dinamično podjetniško omrežje. Tisto, kar je zares pomembno in kar najbolj prispeva k odpornosti kraja na krizo, pa je močna in živahna podjetniška klima. Takšno klimo imata tudi Ljubljana in Novo mesto. Na naravne pogoje – ki so lahko sicer izvrstno zdravilo zoper recesijo – občina ne more vplivati. Na podjetniško klimo lahko. Na svidenje v naslednji vojni. Pardon, recesiji.

 

Tabela s podatki.

 

 

 

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva