Hitra pot do boljšega okolja

Elektromobilnost - torej prehod na vozila na električni pogon - ponuja hitro pot za izboljšanje okoljskih kazalnikov. To je pokazal novembrski posvet na sejmu Narava in zdravje na GR v Ljubljani
07.11.2015 | Mateja Kegel Kozlevčar
0
Hitra pot do boljšega okolja
Bo to vaš novi avto?
(Foto: Tesla Cars)

  »Elektromobilnost v Sloveniji ne stoji le na okoljskih izzivih, ampak ima tudi velike makroekonomske učinke,« je na včerajšnjem posvetu, Centra energetskih rešitev (CER) in Energetike.NET, o priložnostih in izzivih elektromobilnosti ter vlogi lokalnih skupnostih pri razvoju le-te izpostavil koordinator sekcije trajnostna mobilnost CER Željko Purgar. Da elektromobilnost dobiva v Sloveniji vse več priložnosti za ustrezen razvoj kaže tudi vse močnejša povezanost prav znotraj omenjene sekcije, kjer so se združili tako razvojne institucije kot dobavitelji vozil in infrastrukture. Kot pravijo, so ustvarili celotno vrednostno verigo na področju elektromobilnosti.

 »Sekciji trajnostna mobilnost se je pridružil tudi avtomobilski grozd, ki ustvari 10 % slovenskega BDP, na drugi strani pa je med ustanovnimi člani tudi Petrol in posledično ugotavljamo, da smo močna sekcija, ki pokriva 20 % BDP v Sloveniji,« je na včerajšnjem dogodku na sejmu Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču dejal Željko Purgar. Kot pravi, se zavedajo okoljskih izzivov trajnostne mobilnosti, med katerimi je poleg javnega potniškega prometa in aktivnega prometa (kolesarjenje, pešačenje) najbolj prepoznana električna mobilnost. Ta je prepoznana kot najbolj obetavna, saj Sloveniji in širše zagotavlja promet brez izpustov in hrupa, so prepričani v CER-ovi sekciji. 

Purgar se je dotaknil tudi regijske in medregijske dnevne migracije. »V Sloveniji je glede na uporabo že danes možno med 200 in 250 tisoč vozil nadomestiti z električnimi, dnevnih delovnih migrantov je kar 50,6 %, v večjih voznih parkih slovenskih podjetij pa je po nekaterih podatkih med 40 in 50 % vozil, ki prevozijo manj kot 100 kilometrov na dan.« Splošna ugotovitev je, da povprečna slovenska družina porabi 4 MWh električne energije na leto, skupaj z ogrevanjem 16 MWh, za mobilnost pa še dodatnih 21 MWh, in sicer ob predpostavki, da prevozi 30 tisoč km/leto. »Liter goriva je primerljiv z 10 kWh energije, avtomobil z notranjim izgorevanjem porabi 70 kWh/100 km, električni avto pa le 5 kWh/100 km, kar predstavlja 4,5 MWh/leto,« je nanizal koordinator sekcije, ki je izpostavil tudi pomen energijske učinkovitosti v izpustih CO2

Zaveza Slovenije je zmanjševanje rabe energije v prometu za 1 % v letu 2015, kar znaša 55 GWh energije, v letih 2016 in 2017 pa se mora poraba zmanjšati za 1,25 % in v obdobju 2018 – 2020 za 1,5 %. To pa je mogoče le, če bomo na leto zamenjali med sedem in osem tisoč obstoječih vozil z električnimi, poudarja Purgar, ki vidi možnost realizacije teh zastavljenih ciljev evropske zakonodaje tudi v subvencijah Eko sklada. 

 Slovenija v evropskem vrhu hitrih polnilnic

»V primerjavi s sosednjimi državami je Slovenija trenutno na področju elektromobilnosti na zlati sredini, a že čez mesec dni bomo v veliki prednosti, saj bo na našem avtocestnem križu vzpostavljeno omrežje 26 hitrih polnilnic. Slovenija bo tako edina država v Evropi, ki bo imela razdalje na avtocesti med hitrimi polnilnicami le 50 kilometrov. S tem se nam drugi še nekaj časa ne bodo mogli približati,« pravi Željko Purgar. 

Na državni ravni pa se zaradi vpliva prometa na kakovost zraka pripravljajo še novi ukrepi za spodbujanje elektromobilnosti. »Mestni občini Ljubljana bomo namenili 200 tisoč evrov za investicije v infrastrukturo za elektrifikacijo, kjer se bodo uveljavljale moderne rešitve tudi z vidika upravljanja. Tako bodo imeli denimo taksiji z električnim pogonom prednost pri postavitvi v vrsto,« prihajajoče ukrepe napoveduje Jože Jurša z Ministrstva za okolje in prostor. »Pomembno je, da že konec letošnjega leta začenjamo nov krog načrtov do leta 2020, kjer bomo elektromobilnosti namenili kar nekaj prostora na področju prometa. Po eni strani bomo govorili o infrastrukturi, delno tudi spodbudah, pri čemer smo sicer zelo omejeni. Bomo pa poskušali skupaj z Ministrstvom za finance poiskati nove ustrezne finančne mehanizme,« dodaja Jurša, ki obljublja tudi, da bo pristojno ministrstvo poskrbelo za zagotavljanje prostora za polnilnice, in sicer ob ustreznem sodelovanju države z lokalnimi skupnostmi. »Ko bomo snovali načrte za elektromobilnost je pomembno, da tudi občine konkretneje začrtajo, koliko bo polnilnih mest in v katerih mestih se bodo ta nahajala.« 

Občina Krško je med tistimi, kjer je električna mobilnost že domača. Vzpostavili so štiri polnilna mesta, vozijo se z električnim avtomobilom, skuterji in kolesi. A kot pravi Romana Pečnik iz omenjene občine se s trajnostno mobilnostjo ukvarjajo s širše, ne le na področju e-mobilnosti. Priznava tudi, da vse ni šlo najbolj gladko. »Polnilnice smo postavili skupaj s Petrolom, vendar pa je občina morala urediti odnos z elektro podjetjem, kar ni bilo enostavno, a smo uspeli. Bilo je nekaj logističnih težav pri povezavi z mrežo, ker pa vse delamo na svoji infrastrukturi, danes teh težav nimamo več. Bi bilo pa verjetno težje, če bi bile polnilnice na zemljiščih, ki niso v lasti občine,« priznava Pečnikova, ki edino težavo ta trenutek vidi le v tem, da redarske službe nimajo zakonske osnove za kaznovanje neustreznega parkiranja na polnilnih mestih. 


Ukrepi pozitivne diskriminacije za električna vozila v mestih 

Imajo pa za omenjen problem rešitev v Ljubljani, kjer nepravilno parkiranje na polnilnem mestu vendarle prinese kazen. »Polnilno mesto mora biti ustrezno označeno, da je parkiranje prepovedano, ustavljanje pa dovoljeno le za polnjenje,« pravi Matic Sopotnik, ki je na MOL-u (Mestna občina Ljubljana) odgovoren za električno mobilnost. V Ljubljani imajo trenutno 52 polnilnic, veliko jih je v zasebni lasti, a še vedno na javnih površinah. »Ljubljana je izbrana za zeleno prestolnico Evrope v letu 2016, zato smo sprejeli tudi določene zaveze, ki jih moramo realizirati. Trenutno imamo v sprejemanju odlok, ki prinaša ugodnosti za voznike električnih vozil, to je brezplačno parkiranje, uporabe dodatnega voznega pasu, odlok pa bo sprejet tudi za namensko rabo površine z najnižjo možno ceno letnega najema v višini 100 evrov za postavitev polnilnic. S tem upamo, da bomo našo mrežo polnilnic še okrepili,« pravi Sopotnik. Konec meseca bodo mestni svetniki v Ljubljani sprejemali tudi rebalans proračuna, ki bo prinesel dodatna sredstva prav za elektromobilnost. 

Ukrepe pozitivne diskriminacije spodbuja tudi Sekcija za trajnostno mobilnost CER. Kot pravijo, so ukrepi potrebni, a naj ne bodo v smislu prepovedi, ampak spodbud, naj bodo začasni, predstavljajo naj dobro promocijo električne mobilnosti in predvsem naj služijo skrbi za zdravo okolje. 


Na posvetu se je odprlo tudi vprašanje, zakaj je Petrolu v interesu razvoj električne mobilnosti v Sloveniji glede na to, da so njihov ključni produkt naftni derivati. »Petrol že nekaj časa ni več samo naftno trgovsko podjetje, ampak prava energetska družba - multi utility service company – in energetskim rešitvam dodajamo še trajnostno mobilnost. Razmišljamo zelo inovativno in že od leta 2011 sledimo trendom na tem področju,« na dano vprašanje odgovarja Danijel Vuk s Petrola. Trenutno imajo v lasti 15 polnilnic in sodelujejo v projektu postavitve 26 hitrih polnilnic na avtocestnem križu, kjer so tako upravljavci kot ponudniki storitev. Ob vsem tem pa postavljajo tudi infrastrukturo za utekočinjen naftni plin (UNP) in prvo polnilnico na vodik. Kot pravi Vuk, so s svojo strategijo zelo trajnostno naravnani, na dano vprašanje pa odgovarja: »Nimamo še dejanskega poslovnega modela, a imamo blizu 500 prodajnih mest in če ne bomo vključeni v razvoj električne mobilnosti, se lahko bojimo, kaj bo z našo infrastrukturo v prihodnje. Ves čas razmišljamo, kaj še ponuditi kupcem, od sveže pripravljene hrane, brezplačnega interneta in seveda tudi trajnostne mobilnosti. Moramo biti dovolj privlačni, da bo kupec pri nas videl dodano vrednost, naša strategija pa je, da ga seveda obdržimo.« 

 »V preteklosti so se predstavniki avtomobilskih sekcij pogosto pritoževali, da je sredstev za subvencije premalo in letos smo za ta namen razpisali 2,5 milijona evrov, od tega 500 tisoč evrov za subvencije fizičnih oseb in dva milijona evrov za pravne osebe. Denarja je v tem trenutku še vedno dovolj,« je povedala Katarina Kafadar iz Eko sklada. Razlog, zakaj sredstva še niso pošla, vidi v visoki ceni električnih vozil. »Ne vem, kaj je sicer konkreten razlog, da podjetja niso v večji meri zaprosila za subvencije za dane namene, a za vlogo je zaprosilo kar nekaj lizing hiš, katerim smo pravico do sredstev podelili, a ta je pogosto zapadla, ker je dejansko niso izkoristile. Na področju subvencij za fizične osebe pa ugotavljamo, da se ljudje pogosto odločajo za kombinacijo subvencije in kredita predvsem za cenejše oblike električnih vozil, a se žal tudi kdaj izkaže, da niso kreditno sposobni,« pravi Kafadarjeva. 

Večkrat je bila omenjena tudi višja subvencija od Eko skladove, kot jo imajo na Norveškem (10 tisoč evrov na vozilo) pa tudi na Hrvaškem, a kot pravi Kafadarjeva, so subvencije Eko sklada na najvišji možni ravni državne pomoči. »Ministrstvo določa višino subvencije, mi jo le podeljujemo. Imamo pa pri pravnih osebah že maksimalno možno subvencijo za določena vozila, medtem ko še lahko pride do sprememb pri subvencijah za fizične osebe, a dvomim, da bo na ta račun kaj več podeljenih sredstev. Subvencije so v tej obliki in drugačnem obsegu že od leta 2011 in v letu 2014 nam je prvič zmanjkalo denarja, pa še to le za pravne osebe.« Če denar na Eko skladu iz tega naslova ostane, se preliva na druga področja subvencioniranja, je še pojasnila. 

 

 

  

 

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva