Se brezplačni javni prevoz obnese?

V Sloveniji imajo brezplačen javni prevoz tri mestne občine. Toda ali ta prijem res vpliva na prometne navade prebivalcev?
09.05.2016 | zk
0
Se brezplačni javni prevoz obnese?
Talin - prva prestolnica s povsem brezplačnim javnim prevozom za prebivalce.
(Foto: Vallo Kruuser)

Prvak brezplačnega javnega prevoza v Sloveniji je Nova Gorica, regionalna zmagovalka za Zlati kamen 2016. V tej mestni občini ponujajo v sodelovanju s sosednjim Šempetrom  brezplačni prevoz že deset let. Že prvo leto se je število prepeljanih potnikov v Novi Gorici podvojilo, do leta 2014 pa se je skoraj potrojilo. Toda medtem ko so podoben prijem uvedli še v Velenju in Murski Soboti, so  v Novi Gorici lani že razmišljali o tem, da bi ponovno uvedli plačevanje.

V Novi Gorici in v Šempetru-Vrtojbi zaenkrat javni prevoz še ostaja brezplačen. V času, ko si mesta vse bolj prizadevajo za to, da bi zmanjšala svoj ogljični odtis, se ta prijem vse bolj širi po svetu. Spletna stran freefarepublictransport.com našteva več kot 50 mest s celega sveta, kjer so uvedli eno od oblik brezplačnega javnega prevoza. Največkrat je prijem omejen na posamezne ožje skupine prebivalcev, na primer na upokojence ali brezposelne.

Prva prestolnica, ki je uvedla povsem brezplačen javni prevoz za svoje prebivalce, je estonski Talin. Od leta 2012 se vsi registrirani prebivalci estonske prestolnice lahko vozijo brezplačno. Župan Edgar Savisaar je izjavil, da ima »za družinske proračune brezplačni javni prevoz tak učinek »kot trinajsta plača«. V mestu so objavili, da se je gostota prometa v enem letu po uvedbi brezplačnega javnega prevoza zmanjšala za 14 odstotkov. Prijem podpira 90 odstotkov prebivalcev.

Več potnikov, a zato manj pešcev in kolesarjev.

Toda po pisanju spletnega portala Citiscope, učinki prijema niso tako jasni in enoznačni. Neodvisna švedska raziskava je tako pokazala, da se je število potnikov po uvedbi prijema povečalo le za 3 odstotke in še to zlasti na račun hkratnega dviga kakovosti javnega prevoza. Dejanski učinek same cene kot take je po izsledkih te raziskave povečanje za pičlih 1,2 odstotka. Še več, raziskovalci opozarjajo, da novi potniki ne prihajajo iz vrst spreobrnjenih avtomobilistov, pač pa pešcev in kolesarjev. To zagotovo ni želeni učinek.

Vendarle imajo v Talinu od tega, da so kot prva prestolnica uvedli brezplačni javni prevoz precej koristi, četudi morda ne čisto trajnostno obarvanih. »Sprašujejo nas, zakaj smo to storili. A pravo vprašanje je, zakaj tega v večini svetovnih mest še niso naredili,« je izjavil župan Savisaar na eni od številnih konferenc na temo trajnostne mobilnosti, ki jih po novem gosti estonska prestolnica. Promocijski učinek prijema je bil namreč izjemen. Talin obiskujejo predstavniki mest, raziskovalci in novinarji s celega sveta. Mesto načrtno pozicionirajo kot »prestolnico brezplačnega javnega prevoza«, poleg konferenc in obiskov so pripravili vrsto promocijskih gradiv in posebno spletno stran v angleščini.

Nič več zastonj voženj v Belgiji.

Poskus v Talinu je razmeroma nov. V belgijskem mestu Hasselt so brezplačni javni prevoz uvedli že konec 90. let. Od leta 2013 naprej se zastonj vozijo le še prejemniki socialnih pomoči, mlajši od 19 in starejši od 65 let. Glavni razlog, da so v mestu s 75.000 prebivalci ukinili ta prijem, je finančne narave. Mesto sodi med pionirje brezplačnega javnega prevoza. Od uvedbe prijema se je letno število prepeljanih potnikov povečalo za 13-krat. Še bolj zanimivo: podobno kot Talin je Hasselt po uvedbi prijema postal bistveno bolj prepoznaven kot turistična destinacija in se je prav v tem obdobju prebil na četrto mesto med trgovsko najbolj živahnimi mesti v Belgiji!

Kot opozarjajo raziskovalci, učinki prijema na same prometne navade prebivalcev niso tako zelo očitni. Rast števila potnikov v mestih kot je Hasselt je največkrat povezana s hkratnim izrazitim dvigom kakovosti prevoza, večjega števila linij, večje gostote vozil, uvedbe posebnih pasov in podobno. Na same prometne navade žal bistveno bolj vplivajo restriktivni prijemi,  kot so plačilo za vožnjo po mestu, dražje parkiranje in višje cene goriva. Zagovorniki brezplačnega prevoza na to odgovarjajo, da v večini mest prijem deluje premalo časa, da bi se učinki v celoti lahko videli. Če ne drugega, ima prijem ugodne socialne učinke, da o promociji kraja sploh ne govorimo. Prav zato delegacije iz tako oddaljenih mest kot je Chengdu še naprej obiskujejo Talin, število mest z brezplačnim prevozom pa še naprej raste. 

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva