Slovenske Konjice: nič odpadkov in prijazni ljudje

Intervju z županom Slovenskih Konjic Miranom Gorinškom
19.02.2018 | PR sporočilo
0
Slovenske Konjice: nič odpadkov in prijazni ljudje

Intervju z županom Slovenskih Konjic Miranom Gorinškom

Kaj je po vašem mnenju največji razvojni dosežek občine Slovenske Konjice v zadnjih nekaj letih?

To je prav gotovo sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN) konec leta 2016, na katerega smo čakali deset let in osem mesecev. S sprejetjem OPN so podani temelji za nadaljnji razvoj v občini. Glede večjih dosežkov je eden najpomembnejših možnost, da v bližini izvoza z avtoceste v Tepanju zgradimo novo poslovno cono. Tam je prostora približno 10 hektarov. Z novo Obrtno cono v Tepanju pridobivamo nove površine za poslovno gradnjo, v letu 2018 bomo zgradili komunalno infrastrukturo, kar bo predpogoj, da bodo lastniki zemljišč lahko pridobili dovoljenje za svojo dejavnost. Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) je v izdelavi, v kakšnih dveh, treh mesecih bo sprejet in to je predpogoj, da dokončamo cono. To bo pomenilo veliko novih delovnih mest.

Na kaj ste poleg tega še posebej ponosni?

Ponosni smo tudi na številne investicije, ki smo se jih kljub okrnjenemu financiranju občin lotili. Naj omenim le zadnji dve. Otroci bodo v tem letu vstopili v dva nova vrtca - v Ločah in Slovenskih Konjicah. Priprava teh projektov je trajala kar nekaj časa, saj gre za zahtevni investiciji. Občinska uprava je uspela pridobiti več kot 800.000 evrov nepovratnih sredstev Eko sklada, kar omogoča izvedbo zelo sodobnih objektov, ki bodo nudili bistveno boljše pogoje za bivanje tako otrokom, kot tudi vsem zaposlenim. V Ločah je vrtec povsem nov, ničenergijske lesene gradnje, v Konjicah pa je novi del bistveno večji kot stari, ki je v celoti obnovljen. Do sedaj manjši vrtec s petimi enotami bo imel po novem 13 enot, v njem bodo prostori uprave in osrednja kuhinja.

Katera gibanja so najbolj zaznamovala vaš razvoj v zadnjih letih?

Razvoj Slovenskih Konjic je v preteklih desetletjih opredeljevala industrija. Občina in njene dejavnosti so z njo doživljale vzpone, a tudi težave prestrukturiranja in odpuščanj. Tako se je občina Slovenske Konjice znašla pred pomembnimi izzivi. Svoje je naredila tudi svetovna gospodarska kriza. Občani si želijo gospodarsko močno občino, občino, ki bo nudila vso potrebno infrastrukturo, zadostno število delovnih mest ob hkratni privlačnosti za bivanje. In to so glavne prioritete, ki jih mora zagotoviti občina za svoje občane in za lasten razvoj.

So državni varčevalni ukrepi, ki so oklestili občinske proračune, znatno zavrli vaš razvoj?

Občine s sedanjim sistemom financiranja lokalnih skupnosti ne dobijo dovolj sredstev niti za izvajanje zakonsko določenih nalog, zato so zaskrbljene, kako zagotoviti pogoje za razvoj v občinah. Ob tako osiromašenih povprečninah potrebujejo občine nove vire financiranja in več pristojnosti za učinkovit nadzor nad obstoječimi viri. V strukturi našega proračuna predstavlja izvajanje zakonsko določenih nalog največji odhodek, kar 72,15 %, tako ostaja za investicije le dobrih 27 % proračuna. Ob tem pa je še aktualna Finančna perspektiva popolnoma nenaklonjena investicijam v infrastrukturo, čeprav bi jih vse slovenske občine še kako potrebovale za izgradnjo osnovne infrastrukture. Občine se ves čas pogajajo za spremembo operativnega programa za črpanje kohezijskih sredstev za obdobje 2014-2020 za namen vzpodbujanja občinskih projektov.

Kaj bi opisali kot vašo dobro prakso?

Kot primer dobre prakse bi izpostavili naš projekt Prostofer.  Slovenskih Konjicah so starejši občani marca lani začeli koristiti prevoze prostovoljnih šoferjev – prostoferjev. Od takrat je bilo opravljenih že lepo število prevozov, predvsem starejših, ki so potrebovali prevoz od doma do zdravstvenega doma. Prostoferji za prevoz koristijo občinski električni avtomobil, nekaj prevozov pa so opravili tudi z lastnimi vozili. Na naš poziv se je odzvalo 12 prostovoljnih šoferjev, ki so se usposobili za vožnjo z električnim avtomobilom in bili seznanjeni z delovanjem Zlate mreže, pobudnice projekta Prostofer. Menimo, da je bila naložba koristna, saj smo tako pripravljeni pomagati starejšim, ki nimajo lastnega prevoza, a potrebujejo nujni prevoz.

 

Kje vidite glavne priložnosti za razvoj občine?

Napredek v občini bo temeljil na trajnostnem razvoju, ki upošteva gospodarsko, socialno in okoljsko komponento razvoja. Gospodarski razvoj bo tako temeljil na ustvarjanju višje dodane vrednosti v tradicionalnih dejavnostih in uporabi čistejših tehnologij ter sočasnem razvoju turistične dejavnosti. Občina bo tako spodbujala odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, uresničevala zaveze na področju izgradnje okoljske infrastrukture, podpirala uvajanje boljših praks v kmetijstvo z namenom povečanja produktivnosti in poudarkom na lokalni samooskrbi in ekološki pridelavi, skrbela za promocijo občine kot avtentične turistične destinacije, načrtovala in zagotavljala ustrezen prostorski razvoj.

Kaj bodo razvojne prioritete v naslednjih letih?

Kar nekaj projektov nas še čaka v prihodnjih letih: energetska sanacija ali novogradnja starega dela OŠ Pod goro z Glasbeno šolo, pa obsežna investicija v bazenski kompleks na Dobravi. Zagotavljanje protipoplavne varnosti na Zbelovem, gradnja mostu na Zbelovem in ureditev kanalizacijskega sistema bo tudi velik zalogaj. Čaka nas še nadaljevanje del na cevovodih za oskrbo s pitno vodo, izgradnja sekundarne kanalizacije za priključitev na obstoječo čistilno napravo ter ureditev zbiranja in čiščenja odpadnih vod v vzhodnem delu občine. Občina Slovenske Konjice že dlje časa svoja prizadevanja usmerja k obnovi objekta Baronvaj. Prav tako nas zaposljuje ideja o obnovi Gradu Pogled. In pa seveda ceste - te bodo vedno uganka, kako poskrbeti za 330 km občinskih lokalnih cest in javnih poti z omejenim proračunom.

Kje so glavni izzivi: na katerih področjih bo razvoj za Slovenske Konjice posebej zahteven?

Naloga lokalne skupnosti je, da pripravi pogoje tako za razvoj gospodarstva kot tudi za kvaliteto življenja. Glavni izziv zagotovo predstavlja zagotavljanje dovolj velikega števila delovnih mest in s tem rasti prebivalstva. Prednost izjemne prometne lege, bližina večjih tujih mest se naši občini poznata. Število prebivalstva narašča, od leta 2003 do danes je število narastlo za 1.200, kar je skoraj 10 % več. Kmalu bomo prešli 15.000 prebivalcev v celotni občini. Z novo Obrtno cono v Tepanju pridobivamo nove površine za poslovno gradnjo. Zanimanje za prebivanje v naši občini je precejšnje. Občina ima že v OPN predvideno površino, kjer bomo uredili individualno gradnjo. S Stanovanjskim podjetjem Konjice za naslednje leto urejamo pričetek izgradnje manjšega večstanovanjskega objetka na Prelogah za neprofitna stanovanja. Na območju Slomškove ulice v Konjicah pa je v pripravi projekt izgradnje dveh novih blokov. Ne smemo pozabiti še na dve območji v Ločah, ki morata biti le še komunalno opremljeni.

In vaša vizija: kakšna bo Občina Slovenske Konjice čez 20 let?

Izvrstne prometne povezave, zgrajena letališka steza, ki bo kmalu dobila uporabno dovoljenje za pristajanje letal kategorije A1, nudijo izjemne pogoje za našo občino, kjer se bo lahko razvijalo podjetništvo, kjer bodo ljudje svoje znanje vključili v svoje izdelke in prodajali izdelke z višjo dodano vrednostjo ter kjer bo okolje, ki bo nudilo izjemno prijetno bivanje. Občina skrbi za predpogoje in varovanje okolja. Nekaj pomembnih korakov smo v preteklosti naredili. Izpostavili bi prenehanje odlaganja komunalnih odpadkov in da je sistem zbiranja in ravnanja z odpadki na takšni stopnji razvoja, ki si ga marsikje v Evropi samo želijo.  Vidimo priložnost za proizvodnje dejavnosti, razvoj turizma, kjer skupaj v celotni Destinaciji Rogla-Pohorje drug drugega dopolnjujemo. Čedalje bolj postajamo prepoznavni. Smo prejemniki številnih priznanj, prepoznavni smo kot dober organizator boks turnirja na svetovni ravni, naslednje leto bomo organizirali evropsko prvenstvo v teakwon-do-ju, smo člani Združenja zgodovinskih mest, Občina po meri invalidov, Branju prijazna občina, finalisti Evropske destinacije odličnosti EDEN, smo prejeli zlato priznaje v tekmovanju Entente Florale Europe, vključeni smo v projekt Zero-waste občina, obiskujejo nas številni veleposlaniki. V sosednjih krajih nas prepoznajo kot urejeno občino in po tem, da so tukaj doma prijazni ljudje. Tega si želimo tudi v prihodnje.

 

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva