100 največjih evroprojektov

Lestvica največjih projektov, za katere so občine prejele denar iz evropskih virov
07.11.2014 | rm
0
100 največjih evroprojektov

Največji občinski projekt, financiran s sredstvi evropskih skladov, je nadgradnja  regijskega centra za obdelavo odpadkov Ljubljana. Celoten projekt ljubljanskega supersmetišča je vreden 155 milijonov, od tega je 77,5 milijona prišlo iz evropskih virov.

V projekt je vključenih kar 33 občin, rekordno število, vsaj kolikor lahko sodimo iz podatkov v bazi EU skladi. Tudi pri ostalih največjih občinskih projektih, financiranih z evropskim denarjem, gre za sodelovanje večjega števila občin. Na drugem mestu po prejetih sredstvih je sistem C vodovodnega omrežja v Pomurju, kamor je vključenih 8 občin. Več kot 20 milijonov evropskega denarja so pridobili še projekti za odvajanje in čiščenje odpadnih voda na Gorenjskem in Goriškem, sistem A vodovodnega omrežja v Pomurju ter vodovod za občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.

NAJVEČJA JE VODA.

Skoraj vsi od 34 projektov, kjer je bilo po uradnih podatkih do sredstev upravičenih več občin, so povezani z okoljem, najpogosteje z vodo. Gre za gradnjo vodovodne ali kanalizacijske infrastrukture (več o tem, za kateri namen so občine doslej prejele največ denarja, si lahko preberete v članku Kam je šel evropski denar?) in v nekaterih primerih za gradnjo regijskih odlagališč odpadkov. Med velike medobčinske projekte so se vrinili le štirje, ki ne sodijo na okoljsko področje: gradnja širokopasovnega omrežja na Dolenjskem in na Krasu, Posavska špajza – projekt oživljanja tržnic v Posavju, ter projekt Oživitev kulturnih in naravnih potencialov Dravinjske doline.

NAJVEČJI PROJEKTI ZA ENO OBČINO

In katera občina je dobila največ denarja za projekt, kjer nastopa kot edina upravičenka? To je Brezovica. Za čiščenje in odvajanje odpadnih voda v porečju Ljubljanice  so Brezovici doslej odobrili za 11,7 milijona evrov kohezijskih sredstev. Občini so odobrili tako velika sredstva tudi (ali predvsem) zato, ker je projekt zasnovan na zavarovanem območju narave – v krajinskem parku Ljubljansko barje.   

Ponovno so v ospredju vodni projekti: na drugem mestu je tako kanalizacija v mestni občini Novo mesto: leta 2008 so Novemu mestu odobrili za 8,8 milijona evrov kohezijskih sredstev. Vseeno je kar se tiče področij seznam dosti bolj pester od tistega, kjer gre za medobčinske projekte. Že na tretjem mestu najdemo gradnjo širokopasovnega omrežja v mestni občini Slovenj Gradec (8,1 milijona evrov). Sledi znameniti ljubljanski projekt, gradnja nogometnega stadiona Stožice. Mestna občina je za stadion iz Evropskega sklada za regionalni razvoj dobila slabih 8 milijonov evrov. Celotna vrednost projekta naj bi sicer znašala blizu 120 milijonov.

KDO JE DOBIL NAJVEČ ZA KAJ?

Ceste? Občina Prebold – za dva projekta lokalnega cestnega omrežja je prejela okrog 6 milijonov evrov.

Varčevanje z energijo? Mestna občina Murska Sobota. Za energetski del turističnega centra Fazanerija so ji odobrili 2,2 milijona €.

Kultura? Mestna občina Maribor. Za Lutkovno gledališče v Minoritskem samostanu so mariboru leta 2008 odobrili 6,4 milijona €. Omenimo še Park vojaške zgodovine – občini Pivka so za ta muzej odobrili 3 milijone.

Podjetništvo? Kot smo omenili že v članku Kam gre evropski denar?, je za ta namen doslej iz evropskih virov prišlo bolj malo denarja. Najuspešnejša je bila mestna občina Koper: za gospodarsko obrtno razvojno cono Srmin je uspela pridobiti 3,1 milijona evrov.

Turizem? Mestna občina Celje za tematske poti okrog Šmartinskega jezera (1,6 milijona €).

Obnova mestnega jedra? Mestna občina Kranj: za dva projekta obnove ulic in trgov so Kranju odobrili za 8 milijonov evrov sredstev Evropskega sklada za regionalnim razvoj.

Najbolj »evropski« vrtec? Občina Brežice je za vrtec Mavrica dobila odobrenih za 2,1 milijona evrov sredstev za regionalni razvoj. Metlika je dobila 1,8 milijona € za nizkoenergetski vrtec: za gradnjo nizkoenergetskih vrtcev ali energetsko sanacijo je več kot milijon evrov uspelo pridobiti 11 občinam.

In pod »razno«? V to kategorijo smo uvrstili 46 zelo raznorodnih projektov. Največji je gradnja doma starejših občanov Slovenska Bistrica (3,9 milijona €). Med zanimivimi projekti v tej kategoriji omenimo še Čebelarsko razvojno izobraževalni center Gorenjske v občini Radovljica (1 milijon evrov).

KAKO SMO PRIŠLI DO PODATKOV

Zajeli smo jih iz baze na spletni strani www.eu-skladi.si. V bazi so podatki za vse slovenske projekte, financirane z evropskimi sredstvi med leti 2007 in 2013. Projektov, kjer so evropski denar dobile občine, je v bazi 1315.

Ena od težav, na katero smo naleteli: pri kar nekaj projektov v bazi je kot upravičenec navedena ena občina, čeprav projekt zanesljivo pokriva območje več občin. Značilen primer je gradnja širokopasovnega omrežja na Dolenjskem, kjer je kot upravičenec navedena le občina Mokronog-Trebelno, dejansko pa so 12,5 milijonov evropskih sredstev porabili na območju šestih občin. Ta primer (in še nekaj podobnih) smo lahko odkrili – seveda pa je nemogoče, da bi sami lahko razkrili vse podobne primere med 1315 projekti.

 Podatke lahko pregledate na tej povezavi: Lestvica 100 največjih evroprojektov.

 

 

 

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • februar 2020
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2020
  • Lokalni skupnosti najbolj prijazno podjetje in podjetjem najbolj prijaznim kraji
  • Občina zdravja 2020
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva