Kako meriti kulturno bogastvo občine

Pregledali smo merila, s katerimi ocenjuje kulturno bogastvo občine ministrstvo za finance. Ta merila vplivajo na to, koliko denarja lahko občina dobi od države.
09.07.2015 | rm
0
Kako meriti kulturno bogastvo občine
Posamezni kozolci v občini Šentrupert so uvrščeni v register kulturne dediščine, muzej kozolcev (na sliki) pa (še?) ne.
(Foto: občina Šentrupert)

Ministrstvo za kulturo v svojem izračunu razvitosti občne uporablja tudi kazalnik, ki priča o kulturnem bogastvu občine. Gre za sestavljen in standardiziran kazalnik, ki izhaja iz števila kulturnih spomenikov in objektov javne kulturne infrastrukture, preračunanih na prebivalca in na površino. 

Rezultati so nekoliko presenetljivi. Najvišjo vrednost kazalnika ima Bistrica ob Sotli: gostota kulturnih spomenikov in objektov je v tej občini največja glede na število prebivalcev in površino. Bistrici sledi najstarejše slovensko mesto Ptuj, kar ni presenečenje. Na tretjem in četrtem mestu pa sta spet majhni občini iz vzhodne Slovenije, Sveta Ana in Veržej. Veliki slovenski mesti in glavni kulturni središči sta na sedmem mestu (Maribor) in na 18. (Ljubljana).

Kazalnik kulturnega bogastva  
Uvrstitev občina kulturni spomeniki in dediščina
1 Bistrica ob Sotli 1
2 Ptuj 0,907
3 Sveta Ana 0,882
4 Veržej 0,842
5 Piran 0,812
6 Solčava 0,81
7 Maribor 0,798
8 Preddvor 0,741
9 Kozje 0,74
10 Hodoš 0,725

Vir: Ministrstvo za finance

 

Se torej dober milijon turistov, ki letno obiščejo prestolnico, moti in bi namesto tega odnesli več, če bi jih pot zanesla v Bistrico ob Sotli? Z vsem spoštovanjem do kulturnega bogastva Bistrice to bržkone ne drži. Če ostanemo pri povsem kvantitativnem merjenju kulturnega bogastva občine, zagotovo veliko pove tudi absolutno število kulturnih objektov (torej skupaj kulturnih spomenikov in javnih objektov kulturne infrastrukture). Tu so večja mesta na čelo z Ljubljano krepko v ospredju: Ljubljana ima po uradnih evidencah tako  546 kulturnih objektov. Več kot 100 objektov, vključno s spomeniki, ima skupaj 19 občin, med njimi 8 mestnih.  A tudi tu ne gre brez presenečenj: Slovenska Bistrica ima tako kar 218 kulturnih objektov. Nepoznavalec tega zagotovo ne bi pričakoval: pravzaprav dvomimo, da zna povprečen Slovenec (ki ni ravno iz tega kraja ali okolice) imenovati en sam kulturni spomenik iz Slovenske Bistrice.

Skupno število kulturnih objektov
(kulturni objekti: kulturni spomeniki in javni objekti kulturne infrastrukture)
Uvrstitev Občina število kulturnih objektov
1 Ljubljana 546
2 Maribor 367
3 Novo mesto 260
4 Koper 251
5 Slovenska Bistrica 218
6 Škofja Loka 192
7 Radovljica 182
8 Sevnica 176
9 Ptuj 172
10 Slovenj Gradec 145

Standardizirana vrednost kazalnika, ki združuje tako število kulturnih objektov na prebivalca kot na površino, je za specifične potrebe ministrstva za finance smiselna, daje pa precej abstraktno sliko: le težko si predstavljamo, o čem kazalnik zares govori. Zato smo za »našo« lestvico kulturnega bogastva občin uporabili preprosto število kulturnih objektov (torej skupaj kulturnih spomenikov in objektov javne kulturne infrastrukture) in jih preračunali na 1.000 prebivalcev.

Rezultati so ponovno presenetljivi. Kulturno (relativno) najbogatejša občina je tako Solčava s 36 kulturnimi objekti na 1.000 prebivalcev. Sledita Bistrica ob Sotli in Hodoš, mikroobčina, ki jo pogosto najdemo prav na repu naših lestvic razvitosti.

Število kulturnih objektov na prebivalca
Uvrstitev Občina KSJI na prebivalca
1 Solčava 36,17
2 Bistrica ob Sotli 28,63
3 Hodoš 27,86
4 Divača 24,07
5 Kozje 23,35
6 Preddvor 22,86
7 Kobilje 22,73
8 Sveta Ana 19,6
9 Gornji Grad 17,88
10 Kobarid 16,89

KSJI: kulturni spomeniki in javni objekti kulturne infrastrukture

Zanimivo vprašanje je zagotovo, po kakšnih kriterijih so spomeniki uvrščeni na seznam. Tega posebej nismo preverjali, je pa zanimivo, da so nekatere občine zelo bogate, ko gre za spomenike in druge kulturne objekte, druge pa prav sumljivo revne. Tako v občini Bloke nimajo niti enega kulturnega objekta in niti enega spomenika.

Občina Logatec ima v registru nepremične kulturne dediščine vpisanih 212 enot. Toda le 15 jih ima status kulturnega spomenika državnega ali lokalnega pomena. Ob tem ima na primer rekonstruirani rimski obrambni stolp na Lanišču, ki je edini rekonstruirani del poznoantičnega obrambnega sistema pri nas, status spomenika lokalnega pomena. V občini je še vrsta drugih zanimivih arheoloških najdišč. Kljub temu je po merilih ministrstev za kulturo in finance ta občina »kulturno revna«.

Zato pa je »kulturno bogata« občina Slovenska Bistrica. V registru kulturne dediščine ima ta občina 337 enot. Od tega jih ima kar 217 status spomenika nacionalnega ali lokalnega pomena. Kulturni spomenik državnega pomena je denimo prizorišče zadnjega boja Pohorskega bataljona.

Tudi dobro izobražen zunanji opazovalec (za kar se pisec teh vrstic morda neupravičeno ima) le težko razbere kriterije, po katerih je določeno, kaj je kulturni spomenik in kaj ne. Še bolj nenavadno je oblikovanje količnika, ki poenoti težo kapelice na koncu vaškega kolovoza in na primer Plečnikove cerkve ali Svetega Nikolaja v Selu (ki je edinstven primerek romanike pri nas). 

Kaj to pomeni? Prvič, da je treba podatke o kulturnih objektih v občinah, kakršni so trenutno na voljo, prebirati cum grano salis, z zrnom soli (da ne rečemo s srednje velikim žakljem). Drugič, da bi dobili boljšo sliko o kulturnem bogastvu občine bo potrebno narediti drugačno merilo. Razvoj tega merila ni majhen izziv. A ima smisel, še zlasti v navezavi s podatki o tem, koliko posamezna občina v svoje kulturno bogastvo vlaga, in  kaj zna s tem bogastvom ustvariti. Prav v slednji točki postane zgodba najbolj zanimiva: na dolgi rok je lahko kulturna dediščina stare celine njen glavni kapital. 

 

Celotna lestvica kulturnega bogastva občin.

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva