Koliko stane samostojna občina Ankaran?

V medijih dostikrat lahko zasledimo mnenje: nove občine prinašajo večje stroške. Ali to drži? Pogledali smo primer Ankarana.
10.06.2016 | rm
0
Koliko stane samostojna občina Ankaran?

V medijih dostikrat lahko zasledimo mnenje: nove občine prinašajo večje stroške. Ali to drži? Pogledali smo primer Ankarana in primerjali podatke iz proračunov za ločeni občini s proračunom mestne občine Koper v času, ko se Ankaran še ni osamosvojil.

Proračunski odhodki.

Mestna občina Koper je leta 2014 porabila 71,6 milijonov evrov, lani pa dobrih 47 milijonov. Ker pa je bilo leto 2014 zelo bogato z investicijami, smo te izločili z proračunov. Rezultat: 39,6 milijona leta 2014, leta 2015 pa 36,7 milijona (Koper) in 2,3 milijona (Ankaran). Vsota je 39 milijonov. Če povemo drugače, ločeni občina Ankaran in mestna občina Koper sta ločeni porabili za približno pol milijona evrov manj denarja kot prej ko sta bili še skupaj. Seveda so se proračuni vseh slovenskih občin lani zmanjšali – samo s pomočjo tega podatka zato nikakor ne bi mogli trditi, da sta ločeni občini stroškovno bolj učinkoviti od skupne. A zagotovo lahko rečemo, da Ankaran in mestna občina Koper lani nista porabili več denarja kot prej, ko sta bili skupaj.

Tekoči odhodki in plače.

Poglejmo natančneje tiste odhodke, ki so v prvi vrsti povezani z delovanjem ločene občine. To so tekoči odhodki. V Kopru so ti odhodki leta 2014 znašali dobrih 9,7 milijonov evrov. Podatki za lani kažejo 9,2 milijona za Koper in nekaj manj kot 650.000 evrov za Ankaran. Aha, pa jih imamo: vsota je večja za skoraj 100.000 evrov.

  Koper 2014 Koper 2015 Ankaran 2015 skupaj Koper in Ankaran 2015 razlika z 2014
Odhodki skupaj* 71.633.024 47.112.066 2.536.265 49.648.331 -21.984.693
Tekoči odhodki 9.764.973 9.211.063 648.621 9.859.684 94.711
Plače in izdatki zaposlenim 3.697.508 3.651.222 116.038 3.767.259 69.752
           
*razlika je na račun investicij v letu 2014: pojasnilo je v tekstu.     

 

Poglejmo še plače: 3,7 milijona za »združeni« Koper leta 2014 in skoraj enaka vsota za zmanjšani Koper leta 2015 (3,65 milijona), ob tem pa še 116.000 evrov za plače v občini Ankaran. Razlika znaša 70.000 evrov. Povedano drugače: velika večina povečanja tekočih odhodkov zaradi odcepitve Ankarana je nastala na račun plač.

 

In sklep?

Ločeni občini sta porabili več za plače in s tem za tekoče odhodke. To je dejstvo. A prav tako je dejstvo, da se odhodki v celoti niso povečali, vsaj ne v letu 2015. Če pogledamo podatke še z drugega zornega kota, torej preračunane na število prebivalcev, lahko ugotovimo, da niso nič posebnega: tako Ankaran kot mestna občina Koper imata podpovprečne proračunske odhodke na prebivalca.

Povsem jasno je, da nam podatki za eno samo novo občino in eno leto nikakor ne povedo dovolj, da bi lahko delali kakršnekoli splošno veljavne sklepe. Vsekakor pa lahko rečemo, da osamosvojitev občine Ankaran ni prinesla kakšne pretresljivo večje porabe denarja. Prav tako je dejstvo, da je osamosvojitev prinesla večje tekoče odhodke zlasti na račun plač. Če to razliko preračunamo na prebivalca, to znese 29 evrov na leto. Prav bi bilo, da to razliko plačajo prebivalci Ankarana.    To bi bilo izvedljivo v okvirih finančnega sistema, kjer bi bile lokalne skupnosti bolj avtonomne in kjer bi prebivalci plačevali ceno takšnih odločitev, kot je odcepitev od večje občine – s tem pa tudi jasno prevzeli odgovornost. Ampak ali smo v Sloveniji, kjer si znaten del prebivalstva – vsaj sodeč po medijih – želi odločnega posega »z vrha« v obliki administrativnega, torej prisilnega ukinjanja občin, sploh zreli za kaj takega?  In še nekaj je zanimivo: zakaj nihče ne v ti. »stroki«, ne v državnih agencijah ali ministrstvih, ki se ukvarjajo tako ali drugače z lokalnimi skupnostmi, ni leta 2007 ob zadnjem množičnem valu ustanavljanja novih občin ni naredil prave analize finančnih učinkov? Niti v tako preprosti obliki kot smo naredili s tem prispevkom? Lahko bi razglabljali o tem, zakaj se to ni zgodilo, a to močno presega okvire te teme. 

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva