Zaključni računi 2016: najmanj denarja v desetletju

Prehod v novo kohezijsko obdobje je prineslo okleščene proračune in rekodno nizko raven naložb
29.08.2017 | zk
0
Zaključni računi 2016: najmanj denarja v desetletju

Lani so slovenske občine porabile najmanj denarja v zadnjih desetih letih. Kot kažejo zaključni računi, so se prihodki občin lani zmanjšali za več kot 300 milijonov evrov in so prvič v desetletju padli pod 2 milijardi. Še bolj so se zmanjšali odhodki: za skoraj 350 milijonov. Tako malo niso občine porabile že od leta 2007.







  2.016 2.015 2.014 2.013 2.012
Prihodki 1.901.732.401 2.226.375.985 2.204.562.099 2.016.221.279 2.080.068.830
Odhodki 1.851.875.984 2.197.199.929 2.285.683.653 2.038.660.575 2.081.581.087

2.011 2.010 2.009 2.008 2.007
Prihodki 2.061.173.031 2.180.402.953 2.036.559.459 1.875.187.040 1.710.495.356
Odhodki 2.097.401.347 2.312.636.447 2.192.463.811 2.047.946.974 1.722.593.084

 

Glavni razlog? Kohezijski time-out. Zaradi prehoda v novo »kohezijsko obdobje« je skupna vrednost investicij lani strmo upadla in je znašala 465 milijonov evrov. Leto prej je bila skupna vrednost investicij 828 milijonov, nikdar doslej po letu 2005 pa skupne naložbe občin niso bile vredne manj kot 500 milijonov evrov.

Rekordno leto za investicije je bilo sicer leto 2010, ko je skupna vrednost občinskih investicij znašala skoraj 927 milijonov evrov. Po manjši umiritvi je leta 2014 ponovno presegla vrednost 910 milijonov.  Odkar je Slovenija članica EU, naložbeni utrip na lokalni ravni do neke mere sledi gibanje pridobljenih evropskih sredstev.

Doslej so evropska sredstva rasla v glavnem bolj kot naložbe. Predlani so dosegla rekordno raven: občine so iz evropskih skladov pridobile 355 milijonov evrov, kar je pomenilo tudi rekordno pokrivanje naložb: 43 odstotkov vrednosti občinskih investicij v tem letu je bilo pokritih z evropskimi sredstvi. Lani so občine z evropskim denarjem pokrile le še 10 odstotkov naložb – najnižja raven po letu 2008.

Na skupno vrednost proračunov seveda niso vplivale le naložbe in črpanje evropskega denarja. Razlika je zlasti pri davčnih prihodkih: teh je bilo lani za 50 milijonov več kot leta 2015. Občine so dobile več dohodnine (24,5 milijonov) in več davka na premoženje (20 milijonov). Povečali so se tudi kapitalski prihodki, zlasti na račun ponovno bolj živahne odprodaje občinskih zemljišč (za 6,6 milijona več kot leta 2015).

Med odhodki so se najbolj povečali transferji posameznikom in gospodinjstvom (za 12,5 milijona evrov). Gre zlasti za kategorijo drugih transferjev posameznikom, ki zajema subvencije za vrtce, domove za ostarele, prevoze v šolo in podobno. Plače zaposlenih na občinah so zrasle za 4,8 odstotka (5,6 milijonov evrov).

Ob tem občine še naprej racionalizirajo svoje delo: če plač ne štejemo, se tekoči odhodki občin zmanjšujejo. Tako so za blago in storitve lani občine porabile za 2 milijona evrov manj kot leto prej. Ker so lani občine zmanjšale svojo skupno zadolženost, se zmanjšujejo tudi odhodki za obresti bankam (za 3,6 milijona evrov).

Gledano v celoti, so se odhodki občin zmanjšali za 20 milijonov več kot prihodki. To gibanje smo lahko zaznali že pri predlanskih zaključnih računih. Leta 2016 in 2015 so imele slovenske občine skupno proračunski presežek. Leta 2012 in 2007 so bili odhodki nekje na ravni prihodkov, vsa ostala leta pa so občine skupno poslovale s primanjkljajem.

Oceni članek
0
5.0 (Št. glasov: 1)

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • NOVO: Marec 2017
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2017
  • Kazalniki ISSO: lestvice
  • Kaj je Zlati standard ISSO?
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva