Banka rešuje velemesto

Največja ameriška banka J.P.Morgan je s pomočjo dobro zasnovanega programa pomoči odločilno prispevala k urbani prenovi Detroita in s tem začela oblikovati nov model socialno odgovornega bančništva
25.10.2017 | zk
0
Banka rešuje velemesto
Detroit: primer uspešne urbane prenove
(Foto: Brian Delors via Visual Hunt/CC BY-ND)

Detroit lahko velja kot drugo ime za urbani polom. V sredini 20. stoletja je bilo mesto središče avtomobilske industrije in utelešenje ameriških sanj. Z zatonom ameriških avtomobilskih gigantov pa se je začel tudi propad mesta. Tako podjetja kot prebivalci so začeli zapuščati mesto. To je še zlasti veljalo za bolj izobražene in bolje  situirane meščane. Celotne četrti so bile zapuščene in povsem uničene. Mesto so zaznamovali naraščajoči kriminal in rasni nemiri. Dolgotrajna kriza se je dramatično končala leta 2013 z bankrotom, ki velja za največji stečaj kakšnega ameriškega mesta.

Po letu 2013 se je začel preobrat. Na čelo mesta je prišel odločen in sposoben župan Mike Duggan. A izjemno močan razvojni impulz je prišel iz poslovnega, natančneje iz finančnega sveta. Vodstvo največje ameriške banke J.P.Morgan se je odločilo za korak brez precedensa in banka je leta 2014 sprožila lastni program za rešitev Detroita. Za projekt so namenili 100 milijonov dolarjev (okrog 85 milijonov evrov), ki so jih usmerili na tri področja: 1. v revitalizacijo sosesk, 2. v razvoj malih podjetij in 3. v kadrovsko usposabljanje.

Zakaj ta tri področja? "Če ni zaposlitev, ni gradnje stanovanj. Če ni novih stanovanj, ni novih delovnih mest in če ljudje nimajo kje prebivati, se ne morejo zaposliti. Če niso usposobljeni za delo, ne morejo kupiti stanovanja. Zato so potrebni premiki na vseh treh področjih," je za ameriško poslovno revijo Fortune pojasnil direktor banke Jamie Dimon.

Socialno podjetništvo z dobičkom.

Četudi je prenova lokalne skupnosti nekaj, kar vsekakor sodi na področje socialnega podjetništva, je motiv banke povsem komercialen: kraji, kjer se dobro živi in ki imajo živahen podjetniški utrip, prinašajo banki denar. Zapuščeni in mrtvi kraji ga ne.

Kot pomoč podjetnikom banka dosti bolj kot subvencije daje preprosto posojila - znotraj programa so ta dostopna malim podjetnikom, ki po običajnih bančnih pravilih ne bi mogli priti do denarja. Zelo pomemben del programa je prenos znanj, veščin in informacij. Banka nudi lokalnim neprofitnim organizacijam prav podatke, svetovanje in tehnično pomoč.

Kraji, kjer se dobro živi in dela, prinašajo banki denar. Mtrvi kraji ga ne.

Največ denarja - doslej 50 milijonov dolarjev  - so v banki J.P.Morgan namenili za prenovo sosesk, torej gradnjo stanovanj in poslovnih objektov. Teh 50 milijonov je - kar je posebej zanimivo - pritegnilo kar 147 milijonov dolarjev od drugih investitorjev. Brez udeležbe močne in ugledne banke se to bržkone ne bi zgodilo.

Drug zanimiv poudarek: programi pomoči so usmerjeni zlasti v to, da bi okrepili srednji razred. V banki so ocenili, da je močan srednji razred hrbtenica razvoja lokalne skupnosti: tam, kjer je ta sloj močan, je dovolj denarja tudi za pomoč najšibkejšim.

Rezultat bančnega poskusa: uspeh na vseh področjih.

Program so v banki J.P.Morgan zasnovali kot eksperiment. Po treh letih je uspeh tolikšen, da bodo vrednost programa v Detroitu povečali na 150 milijonov dolarjev, model pa bodo prenesli še na druga mesta. Banka bo za razvoj lokalnih skupnosti letno namenjala 250 milijonov dolarjev (okrog 212 milijonov evrov). Neposredni rezultati projekta so 1.700 novih delovnih mest, 100 novih podjetij, 800 novih stanovanj, 16.000 kvadratnih metrov poslovnih površin in 15.000 oseb, ki je opravilo programe usposabljanja.To je še posebej pomembno, saj ima v mestu le 13 odstotkov zaposlenih s terciarno stopnjo izobrazbe. Za primerjavo: povprečje za slovenske občine je 28 odstotkov, v mestnih občinah pa je ta delež še višji.

Leta 1950 je imel Detroit 1,8 milijona prebivalcev. Leta 2013 jih je imel 675.000 skoraj trikrat manj. Zdaj se življenje vrača v mesto. Prav te dni so v vodstvu spletnega velikana Amazon objavili, da bodo del uprave preselili prav v Detroit, ki bo tako postal drugo središče družbe. Največje zasluge za razvojni preobrat ima novo mestno vodstvo. A k preobratu je precej prispevala tudi pobuda, ki je prišla iz zasebnega sektorja, iz poslovnega sveta. Zgleden primer, ki pokaže, kako zelo lahko banka vpliva na uspešen lokalni razvoj - in ob tem dolgoročno celo dobro zasluži. Bo znala ta primer slediti tudi katera od slovenskih bank?

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • NOVO: Marec 2017
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2017
  • Kazalniki ISSO: lestvice
  • Kaj je Zlati standard ISSO?
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva