ISSO 2016: Zlati standard slovenskih občin

Glavna novost analize ISSO 2016 je oblikovanje standarda, enotnega merila uspešnosti za slovenske občine
08.12.2015 | zk
0
ISSO 2016: Zlati standard slovenskih občin

Nova verzija analize slovenskih občin ISSO prinaša enotno merilo odličnosti, ki smo ga poimenovali zlati standard. Do zdaj je analiza ISSO omogočala primerjavo posameznega kazalnika za občino s povprečji za vse slovenske občine in za občine v regiji, ter s podatki za najboljšo občino. Zlati standard kot novo merilo odličnosti temelji na statističnem izračunu in je dosti bolj natančno merilo od preproste najboljše vrednosti. Ta izračun nevtralizira učinke nekaterih odstopanj metodološke narave (značilen primer so pretirane vrednosti relativnih kazalnikov, ki se včasih pojavijo pri zelo majhnih občinah). Tako zlati standard ISSO nudi najbolj natančno podobo o tem, kaj je odličen rezultat na določenem področju v slovenskih razmerah.

Vse vrednosti v analizi so po novem predstavljene tudi kot odstotek doseganja zlatega standarda. Na ta način je mogoče hitro oceniti, koliko občini manjka do odličnosti na določenem področju. Zlati standard je tako orodje, ki ne izboljša le možnosti za primerjavo razvojnega položaja občine (benchmarking), ampak kot merilo razvitosti na posameznem področju olajša postavljanje merljivih in smiselnih ciljev.

Druga novost: postopno vgrajevanje mednarodne primerljivosti

V novi analizi ISSO smo posebej označili indikatorje, ki se neposredno navezujejo na najpomembnejše evropske razvojne smernice: tako je analizo ISSO možno uporabljati tudi, ko spremljamo kako smo uspešni pri zasledovanju evropskih ciljev (kar bržkone ni nepomembno tudi pri pridobivanju sredstev iz evropskih virov). V bližnji prihodnosti bomo tudi v primerjavo vrednosti kazalnikov vgradili mednarodno razsežnost. Že zdaj pa smo označili kazalnike, ki so vključeni v mednarodni standard ISO 37120.

Ta standard se na globalni ravni vse bolj uveljavlja pri primerjanju razvitosti mest. Analiza ISSO zajema 18 odstotkov kazalnikov, ki so sicer vključeni v ta mednarodni standard. Zakaj na videz tako majhna stopnja ujemanja? Ker je naš sistem optimiziran za lokalni kontekst in še posebej za slovenske občine, standard ISO pa je izrazito globalen. Bržkone za slovenske župane ni zelo uporaben podatek na primer o tem, kolikšna je površina slumov v mestu. Kot glavni kazalnik na področju izobraževanja uporablja mednarodni standard odstotek deklic, ki hodijo v osnovno šolo. Omenjena primera sta zelo pomembna za mesta v tretjem svetu, v evropskih razmerah pa praktično neuporabna. V analizi ISSO smo izbrali za evropski kontekst bistveno bolj smiseln podatek in na prvo mesto postavili spremembo izobrazbene strukture v petih letih – ta kazalnik v mednarodni standard sploh ni vključen.

Tretja sprememba: večja prijaznost do bralca analize

Vsi kazalniki so v analizi predstavljeni kot odgovor na vprašanje v naravnem jeziku. Kaj to pomeni? Namesto preprostega opisa »Selitveni prirast«, je kazalnik predstavljen kot odgovor na vprašanje: »Kako je občina privlačna za priseljevanje?«. Na videz nepomembna razlika – za strokovnjaka oboje v grobem pomeni enako, s tem, da je selitveni prirast natančnejša formulacija. Nekomu, ki se s strokovno terminologijo ne srečuje vsak dan (na primer za člana občinskega sveta), naš način omogoča dosti hitrejše branje in učinkovitejše razumevanje. Da bi to dvoje še okrepili, smo poskrbeli tudi s kar čim večjo uporabo grafičnih prikazov.  

Oceni članek
0
5.0 (Št. glasov: 1)

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • februar 2020
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2020
  • Lokalni skupnosti najbolj prijazno podjetje in podjetjem najbolj prijaznim kraji
  • Občina zdravja 2020
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva