Kaj je prinesel Zlati kamen 2015?

Prvič smo izbirali regionalne zmagovalce in v ta namen razdelili Slovenijo na štiri dele. In poseben poudarek smo dali na trajnostne prvine razvoja. Rezultat: zelo različni finalisti.
11.03.2015 | zk
0
Kaj je prinesel Zlati kamen 2015?
TV mreža CNN je Muzej kozolcev v Šentrupertu uvrstila med 10 glavnih razlogov, zaradi katerih se splača obiskati Slovenijo

V eni regiji (Osrednja in JV Slovenija) imamo v finalu prestolnico in občino Kostel z nekaj več kot 600 prebivalci – kar je le malo več od števila zaposlenih na mestni občini Ljubljana (560). Posebnost letošnjega izbora je predvsem uvrstitev doslej največjega števila mestnih občin in regijskih središč med finaliste: v končni izbor so se prebile kar štiri mestne občine.

Glavni razlog je v rdeči niti letošnjega izbora – to je poudarek na trajnostnem razvoju, natančneje, na tem, v kolikšni meri občine svojo načelno trajnostno usmerjenost kažejo tudi z dejanji. In v tem mestne občine izstopajo, tako zaradi kritične mase strokovnih služb, ki omogočajo izvedbo zahtevnejših projektov, kot zaradi večjih obremenitev okolja v mestih.

Posebnost naše metodologije je prav v tem, da lahko primerja zelo različne kraje – vsa merila so namreč definirana relativno. Zanima nas torej, kako so v občini znali za dober razvoj izkoristiti vse svoje potenciale, vključno z velikostjo. Nič drugače ne ravnajo pri večini mednarodnih primerjav držav (kjer smo se veliko učili tudi sicer), ki uspešno primerjajo konkurenčnost Slovenije in Indije, četudi ima slednja več kot 600-krat več prebivalcev. Ljubljana ima samo 400-krat več prebivalcev od Kostela. Mimogrede, v teh analizah konkurenčnosti sta Hong Kong ali Singapur uvrščena prav na vrh seznamov z veliko višjim indeksom od Kitajske ali Indije.

 


 

V čem posebej izstopajo letošnje kandidatke?

 

  • Največji razvojni preboj: Kozje

Kozje je v kratkem času naredilo pot od slabo razvitega kraja do občine, ki se po vrsti merljivih kazalnikov uvršča že med nadpovprečne.

  • Najbolj inovativna občina: Šentrupert

Šentrupert preseneča tako z doslednim izvajanjem smelo zasnovane vizije kot z inovativnostjo svojih projektov.

  • Najbolj strateško upravljana občina: Ljubljana

Pri Ljubljani se lahko učimo strateškega upravljanja, in projektnega, ciljno usmerjenega dela.

  • Najbolj izvirni socialni programi: Piran

V Piranu so z vrsto izvirno zasnovanih projektov poskrbeli za najbolj ranljive skupine, vključno z brezdomci.

  • Najbogatejši spekter aktivnosti: Velenje

Velenje sodi med najaktivnejše občine v Sloveniji – aktivnosti so uravnotežene in pokrivajo prav vsa za razvoj kritična področja.

  • Najbolj učinkovita povezava med identiteto kraja in razvojem: Kostel

V majhnem Kostelu so znali ozavestiti svojo kulturno identiteto in jo postaviti kot izhodišče za svoj razvoj.

  • Občina, ki se zna najbolje povezovati: Šempeter-Vrtojba

Primorski kraj izjemno dobro sodeluje s kraji v Sloveniji in tujini. Oblikovanje skupne razvojne strategije z Novo Gorico in z Gorico v Italiji je korak, pomemben na evropski ravni.

  • Najbolj sistematičen pristop  k trajnostni ureditvi prometa: Ljubljana in Ljutomer

Obe mesti sta dobili mednarodna priznanja za projekte na področju trajnostnega prometa.

  • Najbolj dosledna ureditev okolju prijazne javne razsvetljave: Šempeter – Vrtojba

Okolju prijazno razsvetljavo si hodijo v občino Šempeter-Vrtojba hodijo ogledovat tudi iz Južne Koreje. 

 


 

Kako smo izbirali?

Metodologije izbora v grobem ne spreminjamo. Vsako leto najprej opravimo analizo vseh javno dostopnih razvojnih dokumentov za 211 slovenskih občin (za Ankaran potrebujemo nekaj zgodovine). Vtis o razvojnih dosežkih občine dobimo tudi s pomočjo člankov v medijih in zlasti v občinskih glasilih.

Sledi kvantitativna analiza s pomočjo 51 kazalnikov v sistemu ISSO. Tretji korak je posebna kvalitativna analiza, kjer s pomočjo posebnega vzorca ocenjujejo strateško usmerjenost občine, politično kulturo in aktivnost. Ob tem posebej pretresemo tisto področje, ki je v posameznem letu posebej izpostavljeno. Letos smo se posebej osredotočali na trajnostni razvoj. Zadnji korak je glasovanje o zmagovalcih, ki ga opravi Strokovni svet Zlatega kamna.  

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva