Srečanje izvrstnih okusov, najboljših praks in vsebinskih razprav

10. tradicionalno srečanje županov in občin Slovenije, konferenca Zlati kamen 2016, je minila v znamenju prijetnega vzdušja, številnih dobrot in izmenjave dobrih praks.
24.03.2016 | zk
0
Srečanje izvrstnih okusov, najboljših praks in vsebinskih razprav
Utrinek s konferenčnega dela srečanja
(Foto: mediaspeed)

Nagrado Zlati kamen 2016 za razvojno najbolj prodorno občine Slovenije je na tradicionalnem srečanju občin in županov Slovenije v Festivalni dvorani prejela mestna občina Ljubljana. Poleg nje, ki je hkrati tudi zmagovalna v regiji osrednje in jugovzhodne Slovenije, so regijske zmagovalke občine Nova Gorica v prvi regiji zahodne Slovenije s Primorsko in Gorenjsko, Velenje v tretji regiji od Posavja do Koroške in Ptuj v četrti regiji vzhodne Slovenije. Poleg njih so finalistke Zlatega kamna 2016 še Brda, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Maribor, Radlje ob Dravi, Tržič in Žalec.

Zakaj Ljubljana, Nova Gorica, Velenje in Ptuj?

»Ljubljana je letos zmagala iz treh prepričljivih razlogov. Prvič, impresiven seznam dosežkov na področju trajnostne mobilnosti. Drugič, izjemen napredek, ki ga je mesto naredilo v enem letu. Tretjič, uvedba deljenega prostora, ki prinaša prelom v tem, kako razumemo mesto.  Še več, pri letošnji nagrajenki se prvič prekrivajo vse tri glavne ocene za nagrado Zlati kamen. Dobitnica nagrade ima najvišjo vrednost indeksa ISSO, zbrala je največ točk v analizi strategije, politične kulture in aktivnosti ter vse možne točke pri glasovanju Strokovnega sveta. To se ni zgodilo v petih letih še nikoli,« je odločitev utemeljil Strokovni svet izbora in v njegov imenu predsednik sveta prof. dr. Andrej Černe. Vabimo vas, da si preberete utemeljitve za vse regijske zmagovalne občine.

Rdeča nit trajnostna mobilnost, aktivnosti napoveduje tudi ministrstvo za infrastrukturo

Letošnji izbor je vsebinsko pozornost namenil trajnostni mobilnosti. Izkazalo se je, da le malo število občin k temu strateško pristopa, kar je razumljivo, saj je tu pomembna tudi vloga države in kohezijskih sredstev. Državni sekretar, mag. Klemen Potisek, je ob tem povedal: »Ministrstvo za infrastrukturo je prepoznalo ključne izzive na področju trajnostne mobilnosti in pristopilo k načrtu za reševanje te problematike s pomočjo kohezijskih sredstev. Skladno s tem so ukrepi trajnostne mobilnosti uvrščeni tudi v Operativni programu za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, in sicer v vrednosti 47 milijonov evrov. Prvi prioritetni ukrep je izdelava celostnih prometnih strategij občin, za katero je ministrstvo oktobra 2015 objavilo javni razpis. 63 občin je podpisalo sklepe o sofinanciranju in pogodbe, deležne bodo sofinanciranja v višini 85 odstotkov iz sredstev kohezijskega sklada.«

Okrogla miza: zakonodaja pogosta zaostaja za idejami

Vse več občin se loteva celovitega načrtovanja prometnih strategij, zakonodaja pa za njihovimi naprednimi idejami pogosto zaostaja. Električna vozila so lahko pomemben element trajnostne mobilnosti prihodnosti, ne predstavljajo pa rešitve sama po sebi, so ugotavljali sogovorniki na okrogli mizi. Ljubljanski podžupan Dejan Crnek je poudaril, da smo glavna ovira razvoju trajnostne mobilnosti predvsem ljudje. Izpostavil je primer zapiranja Slovenske ceste v Ljubljani za promet, ki so mu mnogi ostro nasprotovali, po uveljavitvi pa prevladuje zadovoljstvo.  Podžupan je izrazil prepričanje, da je avtomobil luksuz, ki ga resnično ne potrebujemo vedno. Direktor Eko sklada Hinko Šolinc se je z ljubljanskim podžupanom strinjal in menil, da je pomembno sosledje različnih ukrepov. Centra na primer za promet ne moreš zapreti, ne da bi ponudil možnosti javnega prevoza in parkirišča na obrobju mesta, je ponazoril.
Crnek je ob tem spomnil še, da bo zakonodaja vedno ne sledi hitremu razvoju občin. Tako na primer Ljubljana Slovenske ceste ni mogla urediti kot t. i. deljenega prostora, saj slovenska zakonodaja takšne rešitve še ne pozna. »V zakonodaji bo treba dati prednost bolj prijaznim, alternativnim možnostim premikanja,« je menil.
Državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo mag. Tanja Bogataj je poudarila, da morajo posamične rešitve na področju trajnostnega razvoja vznikniti iz potreb v konkretnem lokalnem okolju. »Vsi pristopi, modeli, možnosti se ne primejo povsod, tudi niso potrebni ali ekonomsko upravičeni,« je pojasnila.
Pomemben del trajnostne mobilnosti bodo v prihodnje električni avtomobili. Kot je poudaril Šolinc, so subvencije za električna vozila pravi ukrep za spodbujanje njihove uporabe, saj brez subvencij proizvajalci teh avtomobilov sploh niso želeli vstopiti na slovenski trg.
Šolinc je trg električnih vozil označil za »rosno mladega«, v zadnjih letih govorimo o nekaj 100 avtomobilih. Subvencije se mu zato zdijo smiselne, čeprav jih bo seveda v neki fazi v prihodnje nujno ukiniti.
Slovenija je s 26 polnilnicami za električne avtomobile pokrila celoten avtocestni križ in se lahko na tem področju ponaša kot ena od prvih. A trenutno podatki kažejo na povprečno manj kot eno polnjenje na vsaki od teh polnilnic na dan, je povedal direktor področja razvoja energetike in okolja pri Petrolu Miha Valentinčič. »Infrastruktura je, avtomobili pa še prihajajo,« je dejal Valentinčič. Kot eno od možnosti za ozelenitev voznih parkov podjetij in lokalnih skupnosti pa je izpostavil tudi možnost javno-zasebnega partnerstva.
Presenečeni nad velikim odzivom občin na razpis za sofinanciranje operacij celostne prometne strategije, je povedala Polona Demšar Mitrovič z ministrstva. Za sredstva se je potegovalo 85 občin, izbrali so jih 65.
Bogatajeva pa je spomnila še na relativno svežo državno dolgoročno strategijo za prehod v zeleno gospodarstvo. Ob tem je izpostavila predvsem potrebo po povezovanju različnih ukrepov ter učenje iz praks - tako dobrih kot slabih.

Letos prvič tudi bazar lokalnih dobrot

O raznolikosti in izjemnosti številnih občin, lokalnih skupnosti in njihovih ljudi je letos pričal tudi prvič organiziran bazar lokalnih dobrot. Predstavilo se je dvajset občin iz različnih regij: Grosuplje, Ivančna Gorica, v imenu Bele Krajine Črnomelj in Metlika, Mirna, Ribnica, Tržič, Turnišče, Bistrica Ob Sotli, Prebold,  
Ptuj, Ormož, Brda, Hrpelje Kozina, Šmarje, Žalec, Območje Goričkega, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica in Straža
. Bistrica ob Sotli je udeležence počastila tudi s prisotnostjo Vinske kraljice Slovenije 2016 Saro Stadler iz Bistrice pri Sotli. Izjemna pogostitev vseh sodelujočih, dobra volja in druženje so ustvarili tradicionalno srečanje še veliko bolj pristno in domače. Več o tem, katere občine so se predstavile na kakšen način, s katerimi dobrotami, vinom, pivom ali drugo lokalno posebnostjo najdet tu in v fotogaleriji srečanja.

Oceni članek
0
5.0 (Št. glasov: 2)

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • NOVO: Marec 2017
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2017
  • Kazalniki ISSO: lestvice
  • Kaj je Zlati standard ISSO?
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva