Vse o sistemu ISSO

Kaj prinaša informacijski sistem ISSO in zakaj občine potrebujejo pametne kazalnike?
20.04.2016 | rm
0
Vse o sistemu ISSO
(Foto: cooldesign - freedigitalphotos.net)

Kaj je ISSO? To je sistem pametnih kazalnikov razvojne uspešnosti za slovenske občine. Kaj to pomeni? Pojdimo po vrsti.

ISSO je sistem…

»Sistem« pomeni, da so kazalniki skrbno zbrani in urejeni ter med seboj povezani z določenim namenom. Ta namen je nuditi čim boljše orodje za strateško upravljanje občine. Letošnja verzija sistema vključuje 55 kritičnih kazalnikov uspešnosti z osmih področij: demografije, proračunske učinkovitosti, gospodarstva, trga dela, izobrazbe, življenjskega standarda, socialne kohezije in politične kulture ter okolja.

…pametnih kazalnikov…

Reče se jim tudi kritični kazalniki uspeha. V čem se ti kazalniki ločijo od tistih, ki jih lahko dobite s pregledom statističnih podatkov? Najhitrejši odgovor bi bil: v tem, da je v izbor in pripravo (torej formulo) vloženih pet let lastnih izkušenj, analiza vseh podobnih lestvic in modelov s celega sveta ter znanje članov strokovnega sveta, ki prihajajo s štirih univerz. A bolj vsebinski odgovor dajemo v nadaljevanju.

… za slovenske občine.

ISSO je narejen po meri slovenskih občin tako,  da ga lahko uporabljajo prav vse občine od najmanjše do največje. Večina podobnih sistemov po svetu je prilagojenih za večja mesta. Poleg tega je ISSO v celoti prilagojen slovenskim razmeram: vključuje podatke, ki so v Sloveniji dostopni in ki so za naše okolje smiselni.

 

Zakaj ISSO sploh uporabljati?

Oziroma kakšne koristi imate lahko od sistema, kakršen je ISSO?

  1. Je orodje za načrtovanje. Prav zaradi standardiziranosti in smiselnega izbora ter priprave kazalnikov omogoča bolj kakovostno postavljanje razvojnih ciljev in meril.
  2. Omogoča sistematično primerjavo z drugimi kraji in s standardi uspešnosti. Benchmarking (primerjalna presoja) je preizkušena in učinkovita metoda za boljši razvoj.
  3. Je orodje za sistematično spremljanje razvojne dinamike kraja. S pomočjo meril v sistemu ISSO je možno slediti spremembam najpomembnejšim spremembam na izbranih področjih, ki so za razvoj posebej pomembna. To pomeni tudi, da je možno vzporejati aktivnosti (projekte, porabo proračunskih sredstev) v enem obdobju in gibanja na razvojno pomembnih področjih na drugem področju.
  4. Omogoča boljšo komunikacijo z različnimi skupinami deležnikov. Standardizirana merila so preprosto bolj verodostojna, ko je potrebno predstavljati uspešnost občine posameznim javnostim. Komunikacija je tudi bolj jasna. V dialogu z volilci, člani občinskega sveta ali drugimi skupinami se je možno sklicevati na preverljive in jasne argumente iz neodvisnega vira in se tako uspešno spodbijati trditve, ki temeljijo na govoricah ali podatkih, iztrganih iz konteksta.
  5. Primerjava z zlatim standardom ISSO (novost 2016) nam jasno pokaže, kako daleč smo na posameznem področju od tega, kar je standardna mera odličnosti za uspešno občino pri nas (»gap analysis«).
  6. Boljši podatki pomenijo več denarja. Čas, ko je bilo priti do razvojnega denarja sorazmerno lahko, je minil: do sredstev za investicije bo priti vse teže. Ne glede na vir sredstev bodo imeli boljše možnosti tisti, ki bodo znali s pomočjo kakovostnih, jasnih in primerljivih podatkov dokazati, da je projekt smiseln in da dejansko prispeva k ciljem na ravni širše skupnosti. Sistem ISSO je na to pripravljen v največji meri.

Kakšne so značilnosti pametnih kazalnikov?

Pametni kazalniki so:

  • skrbno izbrani (»manj je več«),
  • standardizirani,
  • smiselno povezani v večje skupine,
  • nadgrajeni s sestavljenimi indeksi,
  • vključujejo časovno razsežnost,
  • v perspektivi so povezani v sistem, primerljiv z uravnoteženimi kazalniki za podjetja (R. Kaplan).

Dober primer, kaj pomeni izbor kritičnih kazalnikov, so podatki o demografiji. Sistem ISSO vključuje pet demografskih kazalnikov in sestavljen indeks, ki v eni številki prikaže demografsko stanje v občini. Podatkovni portal SI-STAT prinaša 45 skupin kazalnikov s področja demografije. V vsaki skupini je po hitri (in zadržani) oceni v povprečju pet podatkov za posamezno občino. To pomeni, da imamo za vsako občino najmanj 220 različnih demografskih kazalnikov. To je dragoceno orodje za znanstvenika – a za strateško upravljanje povsem neuporabno.

V praksi vsak naredi tak ali drugačen izbor. Toda kritični kazalniki uspeha so standardizirani: to pomeni, da je za vse občine in za vsa obdobja narejen enak izbor kazalnikov, pripravljenih na enak način. Na ta način pristop postane sistematičen: samo tako so možne smiselne primerjave med obdobji ali med občinami. Novost letošnjega sistema je ta, da standardizacijo širimo s področja metodologije (standardizirano pripravljeni kazalniki) na podatke. Uvajamo zlati standard ISSO – merilo odličnosti za vsa področja, ki jih pokrivajo kazalniki in sestavljeni indeksi, vgrajeni v sistem.

Kazalniki v sistemu ISSO so narejeni s pomočjo podatkov, pridobljenih iz različnih virov, dostikrat prav iz uradnih statistik. Toda praviloma so vhodni podatki zgolj »surovina«, ki jo šele uporabimo za izračun kazalnika. Naši kazalniki so relativni, torej preračunani na število prebivalcev. Da bi zares dali smiselno in za upravljanje uporabno informacijo, je vhodne podatke dostikrat potrebno obdelati še z dodatnimi izračuni.

Kazalniki so povezani v skupine in nadgrajeni s sestavljenimi indeksi. Letošnja verzija sistema vključuje 55 kritičnih kazalnikov uspešnosti z osmih področij: demografije, proračunske učinkovitosti, gospodarstva, trga dela, izobrazbe, življenjskega standarda, socialne kohezije in politične kulture ter okolja.

Za vsako od skupin izračunamo sestavljen indeks. Ta nudi hitro in jasno informacijo o tem, kakšen je razvojni položaj posamezne občine glede na osem izbranih področij: na primer kako razvito je občinsko gospodarstvo v primerjavi z ostalimi kraji pri nas. Povzetek celotne razvojne slike v eni številki je končni sestavljeni indeks ISSO.

Podatki vključujejo časovno razsežnost. Kazalniki so urejeni tudi glede na tri razsežnosti: kazalniki, ki prikazujejo statični položaj (kazalniki stanja) so ločeni od tistih, ki merijo aktivnosti in tistih, ki spremljajo dinamiko razvoja. Sistem uravnoteženih kazalnikov za podjetja neposredno ni prenosljiv na lokalne skupnosti. Vseeno je naš cilj postaviti sistem tako, da bo na daljši rok možno spremljati, kako so kazalniki med seboj povezani, torej kako spremembe enega parametra vplivajo na vrednosti drugega kazalnika.

 ISSO in mednarodna primerljivost

Ko gre za metodologijo, je ISSO povsem primerljiv s podobnimi sistemi po svetu. Zakaj? Pripravljamo ga tako, da spremljamo vse glavne svetovne metodologije za sistematično spremljanje in primerjanje uspešnosti okolij: lokalnih skupnosti, mesti in držav.

Najbolj uveljavljeni so sistemi, ki med seboj primerjajo države: od različnih analiz konkurenčnosti prek indeksa človekovega razvoja Organizacije združenih narodov do meril OECD. Ko smo z razvojem sistema ISSO začeli, smo se lahko zgledovali le pri teh metodologijah. Za lokalno raven je bilo na voljo zelo malo tovrstnih orodij.

V zadnjem času se je podoba precej spremenila: sploh v zadnjih dveh letih lahko spremljamo pravo eksplozijo sistemov, ki merijo razvojno uspešnost mest. Sistem ISSO smo med prvimi na svetu prenesli na raven osnovnih lokalnih skupnosti – občin. S tem smo omogočili tudi manjšim in podeželskim občinam, da se razvijajo s pomočjo sodobnega podatkovnega orodja.

Ta  kar največja prilagoditev na slovenski kontekst ima svojo ceno. Prav zato je skladnost z mednarodnim sistemom ISO 37120 zgolj 18-odstotna: precej kazalnikov, ki jih vključuje mednarodni standard, je dostopnih le za velika mesta ali pa so za rabo v Sloveniji (ali Evropi) povsem neprimerni. Tako mednarodni standard ISO daje velik poudarek na podatke, kot so na primer delež deklic, ki obiskujejo osnovno šolo. Ta kazalnik je za mesta tretjega sveta zelo pomemben, za Slovenijo (ali katerokoli drugo razvito okolje) pa nima pravega smisla. Po drugi strani v sistemu ISO manjka vrsta podatkov, ki so za naše okolje bistvena (začenši s kazalniki o izobrazbeni strukturi in dinamiki sprememb, na primer kako hitro se povečuje delež prebivalcev z univerzitetno izobrazbo).

 Kako naprej?

Je sistem ISSO »popoln«? Nikakor ne. Več težav imamo zlasti na dveh področjih: pri merjenju stopnje socialne kohezije in politične kulture ter pri okoljskih podatkih. Na področju okolja so lokalno dostopni podatki pri nas zelo skopi. Socialna kohezija je področje, ki ga je z običajnimi statističnimi podatki težko opisati. Težav s tem nimamo samo mi: tudi najbolj priznane svetovne metodologije (na primer tiste, ki jih razvija OECD) veljajo podobne omejitve: ne nazadnje smo se po njih zgledovali in to še posebej na tem področju.

Pomanjkljivosti se zavedamo in prav zato je naš sistem izrazito fleksibilen. Metodologije za merjenje konkurenčnosti ne spremenijo tudi celo desetletje, da bi lahko primerjali rezultate, objavljene v različnih letnih poročilih. Pri sistemu ISSO smo se tej primerljivosti odpovedali na račun čim večje fleksibilnosti: sistem vsako leto dopolnimo, vgradimo drobne korekcije, nauke, ki jih izluščimo iz stalnega spremljanja sistemov po svetu in včasih tudi s kakšno lastno inovacijo. Ko govorimo o sistemu v ožjem pomenu besede, je glavna novost letos je zanesljivo uvedba zlatega standarda ISSO, kar je največji skok v razvoju sistema od takrat, ko smo kazalnike razdelili na tri poglede. V širšem pogledu pa smo največji razvojni skok naredili s povezavo s podjetjem SmartIScity in skupno ponudbo ekspertnega orodja za pametne lokalne skupnosti. In z razvojem bomo šli naprej: naš cilj ostaja sproti vgrajevati vsa pridobljena znanja in izkušnje v razvoj in tako nuditi slovenskim občinam kar najboljše orodje za razvojni uspeh. 

Oceni članek
0
Bodi prvi in oceni članek!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje člankov, moraš biti prijavljen!

Pošlji članek prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • NOVO: Marec 2017
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2017
  • Kazalniki ISSO: lestvice
  • Kaj je Zlati standard ISSO?
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva