Finalisti 2012

Finalisti 2012:

Idrija - Šentrupert - Šempeter-Vrtojba - Radlje ob Dravi - Solčava - Škofja Loka

 

 

1.

IDRIJA

Indeks Zlati kamen: 47,53

Uvrstitev: 49

 

Za občino je značilno izjemno celovito in strateško naravnano upravljanje. Strategija izhaja in gradi iz prepoznane identitete kraja. Poudarja načela trajnostnega razvoja, ta načela pa so v precejšnji meri prisotna tudi pri konkretnih aktivnostih občine. Idrija je močno vpeta v vrsto mednarodnih projektov. Leta 2011 je bila imenovana za Alpsko mesto leta in za Evropsko destinacijo odličnosti (EDEN).

Kvantitativni podatki

Občina nima izrazitih pomanjkljivosti. Izstopa po ustvarjeni dodani vrednosti in kazalnikih trga dela (po sestavljenem indeksu trga dela je Idrija na drugem mestu). Občina ima nadpovprečne vrednosti še pri kazalnikih za izobrazbo, socialno kohezijo in odhodkih za varstvo okolja ter učinkovito rabo energije.

Povzetek strategije

Pri svojem razvoju Idrija izrazito izhaja iz svoje identitete, torej kulturne tradicije. Ključni element te identitete je rudnik, ki je ključno izhodišče za »razvojno zgodbo« Idrije – ta temelji na tehnološkem razvoju in turizmu. Zanimivo je, da v tem razmeroma odmaknjenem kraju (vsaj ko gre za cestne povezave) uspevata dve slovenski vrhunski podjetji, ki sta uspešni v svetovnih merilih in imata značilnosti skritih šampionov.

Strateško naravnanost razvoja občine lahko razberemo iz številnih načrtov za razvoj in urejanje posamičnih področij. Med parcialnimi strateškimi dokumenti najdemo strategijo razvoja turizma, varstva okolja, razvoja javne razsvetljave ter akcijski načrt za uresničevanje enakih možnosti oseb z oviranostmi.

Leta 2011 je Idrija sprejela Inovativno strategijo trajnostnega razvoja občine. Strategija opredeljuje pet ključnih prednostnih področij: kakovostno bivalno okolje Inovativno gospodarstvo Infrastrukturne podlage razvoja Vzajemna družba Prepoznavnost in kohezivnost občine

 

Inovativni prijemi in dobre prakse

Mednarodna vpetost

Idrija izstopa po za razmeroma majhno mesto izjemni vpetosti v mednarodne projekte in pobude: zdi se, da je mednarodnemu sodelovanju namenja celo več pozornosti kot sodelovanju s sosednjimi občinami.

Strateški razvoj na lokalni ravni

Posebnost Idrije je tudi, da imajo svoje vizije in strateške načrte celo na ravni krajevne skupnosti (Stara Idrija). Slaba polovica krajevnih skupnosti ima lastne razmeroma bogate spletne strani, ki skrbijo za usmerjeno obveščanje krajanov.

Alpstar

Idrija je skupaj z Bolzanom pilotsko mesto v mednarodnem projektu (Interreg) Alpstar. Cilj Alpstarja je v prihodnjih štirih desetletjih alpski prostor osmih držav - podpisnic alpske konvencije - podnebno nevtralizirati. To pomeni, da naj bi z okolju prijaznejšim ogrevanjem znižali sedaj nadpovprečno rabo energije v alpskem prostoru in omejili v povprečju enkrat hitrejše naraščanje temperatur kot v preostalem delu sveta. Idrija in Bolzano naj bi kot pilotni mesti čim prej pokazali, kako je z lastno podnebno strategijo mogoče ta cilj uresničiti. Idrija je za načrtovanje ukrepov izkoristila LEK, kar večina občin sprejema zgolj kot formalno obveznost.

Varovanje kulturne dediščine

Občina varuje kulturno dediščino s sistematičnimi aktivnostmi. Te ob standardnih (obnova spomenikov) vključujejo tudi zaščito idrijskih žlikrofov, ki jih lahko izdelujejo le certificirani izdelovalci. Enako velja za idrijsko čipko. Idrija ob tem vsako leto organizira Festival čipke, leta 2016 pa bo organizirala svetovni kongres klekljaric (OIDFA). Idrija je aktivna tudi v Združenju zgodovinskih mest Slovenije.

 

2.

ŠENTRUPERT

Indeks Zlati kamen: 48,84

Uvrstitev: 34

 

Šentrupert je primer majhne dobro delujoče občine (2.823 prebivalcev, 159. mesto po velikosti). Pri upravljanju občine zbudi pozornost velika uravnoteženost med močno izrazito strateško usmerjenostjo, jasno razvojno vizijo ter konkretnimi izvedbenimi programi. Uravnoteženost lahko zaznamo tudi med posameznimi funkcionalnimi področji, kjer nobeno ni zanemarjeno in nobeno posebej ne izstopa (razen morda nekoliko večjega poudarka na kulturi). Ne nazadnje: občina je glede na indeks Zlati kamen uvrščena zelo visoko.

Kvantitativni kazalniki

Šentrupert je občina z največjim relativnim selitvenim prirastom. Ima solidno gospodarstvo, ki izplačuje nadpovprečno visoke plače. Občina veliko vlaga v trajnostno energetiko. Po drugi strani ima občina nizko volilno udeležbo in nizek delež delovno aktivnega prebivalstva.

Strateške usmeritve

Občina ima izdelano in objavljeno razvojno strategijo, ki jo je pripravilo zunanje svetovalno podjetje. Pri definiciji vrednot so se svetovalci oprli na javnomnenjsko raziskavo. Na področju gospodarstva je poseben poudarek na turistični ponudbi in na projektih obnovljivih virov energije. Za vsa področja so opredeljeni konkretni merljivi kazalniki in postavljeni cilji. Med splošnimi cilji na področju gospodarstva so tako 40-odstotna stopnja zaposlenosti in 1000 delovnih mest ob 3000 prebivalcih. Trenutno stanje: od leta 2008 se je zaposlenost povečala s 25,5% na 35,4%, število delovnih mest s 725 na 854, število prebivalcev pa s 2429 na 2823.

 

Dobre prakse

Prepletenost strategije in prakse

Šentrupert je med občinami, ki najbolj dosledno izvajajo strategijo. Ta je preprosta in jasna, izvajanje pa sledijo tudi s celovitim sistemom kazalnikov. Strategija sama po sebi je tipski dokument, ki ga je izdelalo zunanje svetovalno podjetje. Za razliko od številnih drugih primerov, kjer se strateški proces s izdelavo dokumenta začne in konča, je razvojna strategija Šentruperta »živa«. Dosledno sledi načela trajnostnega razvoja in vključuje vsa relevantna področja od razvoja podjetništva do skrbi za ranljive skupine in socialno vključenost posameznih skupin, kot so denimo starejši.

Ekološki vrtec

Šentrupert je zgradil prvi leseni vrtec v Sloveniji – za ogrevanje so za šolo in vrtec zgradili kotlovnico na lesno biomaso. Na strehi energetsko varčnega in zdravega vrtca je sončna elektrarna. Do leta 2020 naj bi se Šentrupert v celoti sam oskrboval z energijo. V okviru poslovne cone naj bi nastal lesno predelovalni center in elektrarna, kjer bi za gorivo uporabljali lesne odpadke iz predelovalnega centra. 

Muzej na prostem - kozolci

Muzej na prostem bo »turistično, izobraževalno in kulturno središče, kjer bodo v naravnem okolju razstavljeni kozolci različnih starosti in tipov«. Gradnja muzeja že poteka, za projekt pa je Šentrupert pridobil tudi evropska sredstva.

 

 

3.

ŠEMPETER VRTOJBA

Indeks Zlati kamen: 50,48

Uvrstitev: 14

Osnovna značilnost obmejne občine: močno sodelovanje s sosednjimi občinami v Sloveniji in Italiji. Ključni razvojni skok v letu 2011 je bila uspešna kandidatura petih mednarodnih projektov od skupno devetih, ki jih je prijavila občina. Šempeter Vrtojba je nosilec projekta Futurelights – javna razsvetljava prihodnosti  in bo ena od pilotskih občin v projektu.

Kvantitativni kazalniki

Občina močno izstopa po gospodarskih kazalnikih, izobrazbeni strukturi prebivalcev in visokem življenjskem standardu, a tudi po relativno visokih odhodkih za varstvo okolja in trajnostno rabo energije. Šibke točke so tipične za najrazvitejše občine: količina odpadkov na prebivalca, veliko dnevnih migracij in nizek delež samozaposlenih.

Povzetek strategije

Zelo na kratko: je ni, vsaj ne v zapisani in objavljeni obliki. Odsotnost zapisane strategije sama po sebi še ne pomeni, da občina razvojno ni prodorna. V primeru Šempetra Vrtojbe se ta prodornost kaže skozi posamične projekte na različnih področjih. Nekateri od teh projektov so izrazito usmerjeni v trajnostni razvoj. Aktivnosti v letu 2011 in v sprejetih razvojnih načrtih za 2012 kažejo tudi precej občutljivosti za socialna vprašanja, zlasti za mlade in starejše občane.

Dobre prakse

Pet mednarodnih projektov

Občina bo na račun uspešne kandidature petih mednarodnih projektov pridobila okrog 750.000€ v treh letih (Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 2013)

Šempeter Vrtojba je nosilec projekta Futurelights (Javna razsvetljava prihodnosti) in ena od štirih pilotskih občin, kjer bodo projekt poskusno izvajali. Namen projekta je vzpostaviti pogoje za trajnostno javno razsvetljavo na čezmejnem območju, s pilotnimi primeri pa bodo neposredno zmanjšali svetlobno onesnaževanje ter tako prispevali k ohranjanju ekosistema. Ostali projekti: 1. Krajina in čezmejne kolesarske poti (V okviru projekta bo občina zgradila nove kolesarske steze in poti.) 2. T.I.P. Čezmejna integrirana platforma: projekt čezmejnega sodelovanja na področju logistike bo povezal in vzpostavil koordinacijo dejavnosti logističnih terminalov v Gorici in Šempetru Vrtojbi. 3. GOTWARAMA – čezmejni projekt za upravljanje z vodami na območju Gorice, Nove Gorice in Šempetra ter Vrtojbe. 4. Living Fountains: cilj projekta (nosilec je občina Miren Kostanjevica) je obnova vodnjakov in kali kot dela kulturne dediščine in kulturne krajine. Aktivnosti vključujejo izgradnjo učnih poti, promocijo, označevanje vodnjakov ter opredelitev Ceste vodnjakov.

 

 

4.

RADLJE OB DRAVI

 

Indeks Zlati kamen: 42,39

Uvrstitev: 150

Pristop občine Radlje ob Dravi zaznamujeta sistematičen pristop in močna vključenost v regionalne (koroške) projekte. Občina je soustanoviteljica LAS v regiji, ki jih odlikujejo zanimivi in izvirni pristopi. Radlje sicer v glavnem niso glavni nosilec teh projektov, so se pa v občini razvoja lotili izrazito celostno in sistematično. Med LAS v okolici posebej izstopa LAS Mislinjske in Dravske doline, ki ima sedež prav v Radljah.

Kvantitativni kazalniki

Kazalniki za Radlje ob Dravi ne razkrivajo izrazitih šibkih točk (z izjemo majhne povprečne stanovanjske površine na prebivalca), a tudi ne izrazitih prednosti. Občina beleži soliden prirast števila podjetij, zmanjševanje količine odpadkov in namenja nadpovprečen obseg sredstev za štipendije.

Strategija – povzetek

Strategija občine izhaja iz vrednot in ocen anketiranih občanov ter vsebuje kazalnike, ki omogočajo sistematično spremljanje razvoja. Pristop kaže, da se občina usmerja od izrazito kratkoročnih politik k bolj dolgoročno naravnanim razvojnim aktivnostim: strategija je narejena  za obdobje 15 let (2010 – 2025).

Občino odlikuje to, da je »teoretično« analizo prevedla v zgoščen in komunikativen dokument, ki osvešča občane o lokalnih razvojnih vprašanjih, obenem pa povezuje strategijo s konkretnimi projekti in aktivnostmi in jo tako »oživlja«. Publikacijo so prejela vsa gospodinjstva v občini.

Strategija se loteva petih ključnih področij. To so: razvoj malega gospodarstva in podeželja, skrb za okolje, socialna varnost, kulturni utrip in razvoj turizma. Področja so med seboj dokaj uravnotežena. Nekoliko več poudarka je na razvoju podjetništva, športa in na dejavnostih za mlade. Elementi trajnostnega razvoja so sicer deloma prisotni v vseh poglavjih, vendarle pa ni znakov, da bi bili izrazita strateška prioriteta. Tako je nenavadno, da poglavje o razvoju okolja namenja največ prostora izgradnji prometne infrastrukture. Pomembno: Radlje ob Dravi so med 12 občinami, ki so doslej pridobile listino »Invalidom prijazna občina«. 

Dobre prakse

Akcija »Izdelki s podeželja« LAS Mislinjske in Dravske doline

To je projekt za sistematično in organizirano prodajo produktov s kmetij v regiji. Ponudba je združena pod eno blagovno znamko in je na voljo v posebni trgovini v Slovenj Gradcu ter v mobilni trgovini. Slednja omogoča »širjenje prodajnih poti po celi Sloveniji«. Akcija je pomembna za spodbujanje in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s tem za ohranitev tradicionalnih znanj, bogatitev turistične ponudbe, pridelavo kakovostne, domače in ekološko pridelane hrane. Projekt je zaenkrat edinstven v slovenskih merilih (podrobneje smo ga predstavili v prejšnji številki revije Zlati kamen)

Akcija »Identiteta hiše na Koroškem« LAS Mislinjske in Dravske doline

Namen projekta je ozaveščanje prebivalcev o pomenu, prednostih in priložnostih okolju prijazne, energetsko varčne in s krajevno arhitekturo skladne hiše. Projekt je prvi korak v »snovanju načrta za Sodobno  okolju prijazno koroško hišo«, torej tipskih načrtov za cenovno ugodne hiše, ki bodo upoštevale tipološke elemente arhitekture območja, obenem pa bodo energetsko varčne in okolju prijazne. Ta zelo pomembna pobuda je protiutež devastaciji kulturne krajine na račun neprimernih novogradenj zlasti na podeželju.

 

 

5.

SOLČAVA

Indeks Zlati kamen: 35,14

Uvrstitev: 207

 

Po številu prebivalcev je Solčava tretja najmanjša občina v Sloveniji. Po kriterijih ministrstva za finance je najmanj razvita občina. Po vrsti kvantitativnih kriterijev občina izstopa v negativnem pomenu.

Med finaliste jo uvrščamo zaradi inovativnosti in poguma občanov in občinske uprave, ki z razvojnim položajem občine ne sprijaznijo in so oblikovali vrsto izvirnih prijemov, ki temeljijo na krajevni identiteti in posebnostih občine ter tvorijo temelj za boljši razvoj v prihodnosti. Odmaknjena občina z nekaj več kot 500 prebivalci s svojimi programi uspešno kandidira za evropska sredstva.  Res je, da se je občina ob svojem razvoju močno zadolževala, toda zdi se, da aktivnosti lahko pripeljejo do dobrih rezultatov. Tako je Solčava po številu turistov na 1000 prebivalcev med slovenskimi občinami že na 9. mestu.

 

Kvantitativni kazalniki

Podatki za občino kažejo pestro sliko. Simptomatična je zlasti slika na področju učinkovitosti: občina ima največji obseg investicij na prebivalca v Sloveniji in pridobi nadpovprečno veliko sredstev EU na eni strani, na drugi pa je relativno najbolj zadolžena med slovenskimi občinami in je prav na dnu seznama (209.mesto) po porabi tekočih sredstev na prebivalca. Po demografskih kazalnikih je občina na repu, zato pa podjetja v občini beležijo solidno rast prihodka, občina pa namenja nadpovprečen delež sredstev za trajnostno rabo energije.

Strateške usmeritve

Solčava nima dokumentirane strategije. Iz objavljenih proračunov in drugih dokumentov je vseeno moč razbrati temeljne usmeritve občine: varovanje in izkoriščanje naravne in kulturne dediščine, trajnostni razvoj: ekološko, neintenzivno kmetijstvo in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in turizem. Pri vsem se občina izrazito opira na posebnosti kraja in na njegovo identiteto.

Dobre prakse

Organizacija

Občina je postavila temeljno razvojno organizacijsko infrastrukturo. Zadruga je majhna (ima 41 članov), a ima zelo jasno usmeritev: razvoj ekološkega kmetijstva, energetske samooskrbe – zlasti z lesno biomaso, kmečkega turizma, domače obrti in ohranjanje dediščine. Drugi organizacijski člen je Zavod Rinka, ki se sistematično ukvarja z razvojnimi vprašanji in skrbi tudi za večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega.

Solčava je za svojo velikost naravnost neverjetno vpeta v različne projekte (Harmonija treh dolin, Tradicionalno – naravno – ustvarjalno, Brezmejna doživetja narave). Ti projekti vsebinsko podpirajo temeljne razvojne usmeritve občine, obenem pa so dobro orodje za pridobivanje državnih in evropskih sredstev.

Razvoj blagovnih znamk

Razvoj občine je izjemno oprt na lokalne posebnosti in identiteto. Projekt Solčavski gorski les je bil namenjen izobraževanju in osveščanju o vrednosti gorskega lesa. Za predelavo volne ovc jezersko–solčavske pasme so oblikovali  interesno skupino in začeli s trženjem izdelkov z lastno blagovno znamko (Bicka). Analogno z lesom in volno so v občini začeli s spodbujanjem trženja izdelkov iz avtohtonega solčavskega marmorja. Vsi izdelki (les, volna, marmor) so na prodaj v Centru Rinka. Turistično ponudbo občine tržijo z enotno blagovno znamko Solčavsko – harmonija treh dolin. Mimogrede, leta 2009 je občina uspešno pridobila certifikat Evropska destinacija odličnosti (EDEN).

 

 

6.

ŠKOFJA LOKA

Indeks Zlati kamen: 47,15

Uvrstitev: 60

Škofjo Loko odlikuje izjemna pestrost aktivnosti: projektov, akcij, prireditev, izobraževanj ipd. Močno sodeluje s sosednjimi občinami in de facto deluje kot središče območja porečja Sore. Uspešne aktivnosti beleži zlasti na področju turizma, kjer je Škofja Loka med najhitreje rastočimi občinami v Sloveniji. Akcija »Loško je ekološko« daje rezultate že v prvem letu.

Kvantitativni kazalniki

Škofjo Loko odlikuje ugodna izobrazbena struktura. Kazalniki kažejo rahlo nadpovprečno raven življenjskega standarda. Tudi po dodani vrednosti na zaposlenega in številu novih podjetij je občina nad povprečjem. Šibka točka: zmanjševanje prihodka gospodarstva v letu 2010.

Povzetek strategije

Kar pri večji in dobro razviti občini nekoliko preseneča, je odsotnost strateških dokumentov – vsaj na ravni občine. Iz konkretnih dejavnosti in razvojnih projektov so razvidne osnovne razvojne smernice. Velik poudarek je na razvoju infrastrukture, a tudi podjetništva s pomočjo poslovnih con in tehnološkega parka. Ob tem ni zanemarjen razvoj podeželja, kulture in turizma. Precej pozornosti namenjajo tudi trajnostnemu razvoju.

Težko je oceniti, koliko te dejavnosti izhajajo iz nekega strateškega in dolgoročnega razvojnega pogleda. Izjema je razvoj podeželja, kjer je strategija izdelana na ravni širšega območja porečja Sore. Prav zato je nekoliko težje zasledovati konkretne rezultate teh aktivnosti, ki so sicer pestre, a tudi razpršene. Ob tem velja posebej omeniti, da občina zgledno vključuje občane v soodločanje: tako je med redkimi, ki občinski proračun sprejema s pomočjo javne razprave.

Dobre prakse

Akcija Loško je ekološko

Akcija vključuje spekter prireditev in aktivnosti, ki so namenjene osveščanju in izobraževanju. Zgledna je zlasti akcija »Vsi na avtobus«. V okviru akcije močno subvencionirajo ceno vozovnic mestnega prometa (te stanejo 50 centov), sinhronizirali so avtobusni in železniški promet ter bolje prilagodili vozne rede potrebam občanov.

Akcija je začela potekati v lanskem aprilu. Že v dveh mesecih se je število prepeljanih potnikov povečalo za več kot 40 odstotkov. Rast se je nadaljevala tudi v drugi polovici leta.

Razvoj podeželja

V proračunskih dokumentih občinska uprava ponosno navaja, da je Škofja Loka z okolico »na tem področju eno najbolj razvitih območij v Sloveniji«. To naj bi bil zlasti rezultat aktivnosti razvojne agencije Sora. Aktivnosti vključujejo urejanje vaških jeder, organizacijo prodaje kmečkih izdelkov in pridelkov prek tržnic in z lastno blagovni znamko (Babica Jerca in dedek Jaka – naravni izdelki s škofjeloških hribov), vključevanje lokalne hrane v šolske jedilnike, gradnjo malih čistilnih naprav, označevanje pohodniških poti in  spodbujanje  rabe sončne energije na podeželju. Akcija »Gremo na igrišče« je namenjena gradnji otroških igrišč, a vključuje animacijske delavnice za varno rabo igral in učenje tradicionalnih lokalnih iger ter prostovoljno delo občanov. Druga pomembna akcija Preprečimo osamljenost  meri na preprečevanje socialne izključenosti nepokretnih starostnikov na podeželju.

Strategija razvoja podeželja, ki močno temelji tudi na gradnji blagovnih znamk, je ob kulturnem dogajanju in skrbi za kulturno dediščino zagotovo prispevala k razvoju turizma v občini. Število turistov se je v treh letih (2008 – 2010) povečalo za 72%, kar občino umešča na sedmo mesto v Sloveniji. Rast se je nadaljevala tudi v 2011.

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • NOVO: Marec 2017
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2017
  • Kazalniki ISSO: lestvice
  • Kaj je Zlati standard ISSO?
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva