Finalisti 2013

Finalisti 2013: 1. Postojna, 2. Tolmin, 3. Lendava, 4. Nova Gorica, 5. Radovljica, 6. Razkrižje 

 

 

POSTOJNA

Indeks ISSO 2013: 52,30

Uvrstitev: 64

Indeks 2012 in 2013 (sprememba): +14 mest

 

Zelo dobro razvita občina uspešno sledi svojo strategijo: z večjo kakovostjo bivanja in privlačnostjo kraja zadrževati mlade izobražene prebivalce. Postojna ponuja od številne netipične ugodnosti - od brezplačnega mestnega avtobusa do WiFi omrežja. Tak razvoj omogočajo med drugim tudi prihodki, ki so precej manj kot je običajno odvisni od prilivov iz državnega proračuna. Pomemben vir prihodka je koncesija od upravljanja Postojnske jame, ta vir pa je občina podprla tudi z dobro zastavljenim javno-zasebnim partnerstvom.

 Kazalniki

Postojna ima nadpovprečno ugodno demografsko stanje; po skupnem prirastu na 1000 prebivalcev je prav na slovenskem vrhu. Ima solidno stanje na trgu dela, dobro izobrazbeno strukturo in življenjski standard. Občina je med bolj učinkovitimi pri pridobivanju sredstev, pri čemer se naslanja tako na javno-zasebna partnerstva (koncesije) kot na evropske vire. Po vrednosti dinamičnih kazalnikov je občina rahlo nad povprečjem.

Oceno kvalitativnih kazalnikov zmanjšuje predvsem odsotnost pravih strateških dokumentov. Sicer je občina nad povprečjem po preglednosti delovanja – je med redkimi občinami, ki objavljajo rezultate razpisov, zelo dober (v primerjavi s slovenskim povprečjem) pa je tudi sistem e-občine.

Strategija

Najbližje strateškemu dokumentu je program, ki ga je župan objavil pred volitvami in ki vsebuje tudi vizijo razvoja občine. Program poudarja:

-          Trajnostni razvoj (»zeleni kras«)

-          »znanje naj ostane doma«

-          Kakovost bivanja

-          Turizem (Postojna na svetovnem turističnem zemljevidu)

Ta vizija je podprta s seznamom konkretnih projektov, ki jih občina dokaj dosledno in uspešno izvaja. V občini se izboljšujeta kakovost bivanja in izobrazbena struktura. Primerjava spremembe v strukturi s številom diplomantov daje slutiti, da se velik delež mladih po šolanju zares vrača nazaj.

 Najpomembnejše aktivnosti in projekti

Nabor aktivnosti je zelo širok. Poteka temeljita prenova mestnega jedra, vključno s prometno ureditvijo. Občina podpira podjetništvo: zagotavlja infrastrukturo (poslovne cone), nudi  subvencije in pripravlja (res da že kar dolgo) projekt podjetniškega inkubatorja. Vrsta projektov na področju razvoja podeželja smiselno podpirajo strategijo razvoja turizma (eko regija ipd.)

Poudarek na trajnostnem razvoju je očiten: vse več javnih objektov ogrevajo z  lesno biomaso, v občini uvajajo varčno razsvetljavo in imajo aktivno energetsko svetovalno pisarno. Izstopa mestni promet: vožnja z mestnim avtobusom je brezplačna, jeseni pa so spremenili vozni red na podlagi štetja potnikov in anketiranja občanov.

Drugo področje, kjer Postojna posebej izstopa je razvitost tako imenovane E-občine. Sistematičen pristop h »gradnji informacijske avtoceste« in informatizaciji delovanja občine je med ključnimi razvojnimi poudarki. Sicer je Postojna  »edina občina v Sloveniji, ki je skoraj v celoti pokrita z brezplačnim WiFi omrežjem«. Občina je zaključene projekte predstavila v posebni brošuri.

 Dobre prakse in inovativni prijemi

Javno-zasebno partnerstvo Postojnska jama d.d.

Postojna je pogumno podprla uspešnega lokalnega podjetnika pri odkupu večinskega deleža v turističnem podjetju, ki trži in upravlja Postojnsko jamo, poleg Ljubljanskega gradu najbolj obiskano turistično znamenitost Slovenije. Občina je podjetju podelila koncesijo, ob tem pa v družbo vstopila tudi kapitalsko kot manjšinski partner. Do pravega preboja, ki bi bil viden tudi v rasti števila nočitev v občini, še ni prišlo, toda obeti so dobri. Število obiskovalcev jame je po prevzemu že začelo rasti, predvsem pa so se močno izboljšali poslovni rezultati. Podjetje je poslovalo v letu 2011 z rekordnim dobičkom in visoko dodano vrednostjo na zaposlenega, boniteta družbe pa ima oceno A1. Uspešno poslovanje koncesionarja občini omogoča investiranje v razvoj z lastnimi sredstvi.

E-občina

Na tem področju je občina lahko za zgled: prepriča zlasti brezplačni wi-fi, s katerim je zagotovljen brezplačen dostop do interneta. To ni nepomemben del življenjskega standarda. S sistematičnim pristopom k razvoju e-občine (forum Z roko v roki) občina kaže tudi svojo usmerjenost k razvoju čim bolj preglednega delovanja.

 

TOLMIN

Indeks ISSO 2013: 54,28

Uvrstitev: 37

Indeks 2012 in 2013 (sprememba): +27 mest

 

Tolmin je dober primer za mehko razvojno paradigmo: zelo dobro uporablja svojo dediščino kot vzvod za razvoj podeželja s pomočjo zelenega kmetijstva in turizma. Na ta vzorec se (tudi zaradi evropskih spodbud) slovenske občine zelo močno naslanjajo, pri tem pa je Tolmin s svojimi projekti (Sir Tolminc, podeželski elektronski vodič) med najbolj inovativnimi in uspešnimi. S svojo odprtostjo je občina postala pomemben mednarodni center kulture mladih, vzorna pa je tudi pri aktivnostih na področju trajnostnega razvoja.

Kazalniki

Občina dosega zelo dobre vrednosti tako pri kazalnikih, ki so vključeni v indeks ISSO, kot pri tistih, ki kažejo razvoj v petih letih (dinamični indeks). Posebej izstopa učinkovitost: odhodki za javno upravo so nizki in se še zmanjšujejo, kljub bogastvu projektov in naložb pa občina posluje brez dolga. Gospodarstvo je lani ustvarilo že več prihodka kot pred krizo: od tod tudi razmeroma dobro stanje na trgu dela. Izrazito šibka točka občine so le demografska gibanja.

Občina nima zapisane lastne strategije (je pa močno vpeta v regionalne razvojne programe), razen za nekatera ključna področja (javna razsvetljava, turizem). Transparentnost delovanja je na solidnem povprečju, sodelovanje občine s sosednjimi pa je zelo intenzivno. Občina je aktivna tudi na mednarodnem področju. Pri aktivnostih izstopajo projekti na področju trajnostnega razvoja (zlasti energetike) in razvoja podeželja.

Strategija

Tolmin sledi regionalni strategiji, ki izrazito poudarja »mehak« razvoj – torej manj gradnjo infrastrukturnih projektov, bolj pa trajnostni razvoj, inovativno podjetništvo in zeleno kmetijstvo, prepleteno s turizmom – kar pomeni tudi razvoj obrti in ohranjanje kulturne dediščine. Kolikor lahko sodimo, občina dosledno sledi tem načelom, pri tem pa ne zanemarja skoraj nobenega področja: v občini s slabo demografsko sliko bi le pričakovali nekoliko več skrbi za mlade.

Najpomembnejše aktivnosti in projekti

Na področju okolja Tolmin ne zanemarja nobenega področja. Je aktivno vključen v mednarodni projekt Futurelights (nosilec: Šempeter-Vrtojba) za okolju prijazno javno razsvetljavo in  ima za to področje izdelano posebno strategijo. V mestu Tolmin so že zamenjali vse svetilke. Tolmin si je z aktivno politiko na področju trajnostne energetike v svoji kategoriji prislužil naziv Energetsko najbolj učinkovite občine 2012. Je vključen v vrsto mednarodnih projektov (Central Europe, Enerbuild…) in v to dejavnost vlaga veliko sredstev. Je med pilotskimi občinami v čezmejnem projektu EnergyViLLabs in to zlasti na področju mobilnosti; namen sodelovanja v projektu je zmanjšati obremenjenost okolja v prometno zelo obremenjeni občini.

Drugi pomembni sklop aktivnosti meri na razvoj podeželja. Med projekti je vrsta zanimivih (Projekt sir Tolminec, lokalno pridelana hrana za šole in vrtce, Prehrana in tradicija zgornjega Posočja, projekt Grape, podeželski elektronski vodič…). Ob tem v gospodarsko solidno razviti občini ne zanemarjajo podjetništva: Tolmin subvencionira podjetnikom obrestne mere in sodeluje v čezmejnem projektu za povezovanje in inovativnost podjetništva ICon (nosilec: Ajdovščina).

Dobre prakse in inovativni prijemi

Tržno uspešno ohranjanje dediščine

Povezovanje varstva dediščine, razvoja podeželja in turizma so – glede na značilnosti Slovenije – zelo razširjena praksa med slovenskimi občinami. Tolmin izstopa po strateškem, zelo domiselnem in izdelanem pristopu. Primer za to je projekt Sir Tolminc – kralj planinskega raja. V letu 2012 je sir dobil evropsko zaščito geografskega porekla, zaščita pa je nadgrajena z vrsto smiselnih promocijskih aktivnosti, izpeljanih z minimalnim proračunom. Z akcijami kot je zaščita tolminskega sira občina uspešno kombinira turistično promocijo, spodbuja zdravo prehranjevanje in trajnostni razvoj ter skrbi za ohranjanje pomembne  dediščine (izvirni sir kot del kulturne dediščine, ohranjanje planšarstva).

Trajnostni razvoj

Drug pomemben člen tolminske mehke razvojne paradigme je poudarjanje trajnostnega razvoja. Velik poudarek na okoljskih aktivnostih je v Sloveniji značilen za velika mesta in okoljsko zelo ogrožene kraje (Zasavje in Posavje, Šoštanj ipd.). Tolmin je zelo »čista« občina, a obenem okoljsko zelo aktivna.  Te aktivnosti pokrivajo različna področja trajnostnega razvoja: od energetike, prek javne razsvetljave do trajnostne mobilnosti in usmerjenosti v »zeleno« kmetijstvo. Svojo okoljsko naravnanost komunicirajo v občini na trezen, zadržan način in je ne izrabljajo za samopromocijo. Še en element: medtem ko se v nekaterih občinah na vso moč otepajo tega, da bi bili vključeni v zaščitena območja, so krajani Kneških Raven sami dali pobudo za vključitev v Triglavski narodni park.

Odprtost občine

Odprtost občine za različne pobude je omogočila, da je Tolmin prizorišče mednarodno odmevnih (zlasti) glasbenih festivalov za mlade. Ta odprtost prinaša kar nekaj težav (zahtevno usklajevanje z organizatorji dogodkov), a je Tolmin dobesedno postavila na svetovni zemljevid kot pomembno središče alternativne kulture. Tudi ta aspekt pomembno prispeva k turističnemu razvoju občine: v petih letih (primerjava prvih enajstih mesecev 2008 – 2012) se je število nočitev v Tolminu povečalo za 5,8 odstotka – trikrat več kot v celi Sloveniji.

 LENDAVA

Indeks ISSO 2013: 42,19

Uvrstitev: 197

Indeks 2012 in 2013 (sprememba): +8 mest

 

Lendavo poznamo po vsaj treh stvareh: po tem, da imajo »nafto«, da je kraj »svetovna prestolnica bograča« in da mesto sodi med najmanj razvite v Sloveniji. Toda ob tem ima Lendava izredno dobro zasnovano razvojno strategijo in je edina občina, ki ima (vsaj javno objavljen) protikrizni strateški dokument. Protikrizno strategijo odlikuje celovit pristop, ki ne izpušča nobenega ključnega področja, posebej pa poudarja podjetniški razvoj in sodelovanje. Občina je odprta in aktivno spodbuja prihod vlagateljev.

Kazalniki

Lendava je občina v hudih razvojnih težavah. Skupna vrednost indeksa ISSO je med najnižjimi. Delež prejemnikov socialne pomoči je med najvišjimi v Sloveniji. Brezposelnost je visoka, stopnja socialne kohezije nizka, demografski kazalniki so slabi. Dinamični kazalniki dajejo ugodnejšo sliko, ki pa je še vedno pod povprečjem.

Občina je glede na indeks ISSO v enem letu napredovala za osem mest. K temu so največ prispevali kazalniki učinkovitosti, ki so zelo ugodni, čeprav občina deluje na dvojezičnem območju, kar po definiciji povečuje stroške. Solidne vrednosti imajo okoljski kazalniki. Na področju življenjskega standarda je občina napredovala zaradi vlaganj v kulturo (11. mesto po odhodkih na prebivalca) in šport.

Lendava razvoj usmerja s pomočjo vrsto javno objavljenih strateških dokumentov. Odlikuje jo vrsta dobrih praks na področju sodelovanja z drugimi kraji v regiji in čez mejo. Ne zanemarja nobenega od ključnih področij aktivnosti. Preglednost delovanja bi lahko bila nekoliko večja, četudi je portal »Pomoč občanu« zgled za dobro sistematično komunikacijo med prebivalci in ustanovami.

Strategija

Osnovni strateški dokument je dolgoročni strateški program občine (2007 – 2013). Tega dopolnjuje proračunski memorandum (2012/2013). Za nepretencioznimi nazivi se skrivajo strateško zelo izdelani dokumenti. Zlasti navdušuje proračunski memorandum, ki de facto vsebuje protikrizno strategijo.

Vizija Lendave meri na privlačnost stičišča treh narodov, »razpoznavno po multikulturnosti, odprtosti in urejenosti«. Konkretni cilj programa je doseči slovensko povprečje na treh področjih. To so učinkovitost, trajnostni razvoj in človeški viri. Konkretni projekti so povsem uravnani s temi cilji – občina je pripravljena na to, da jih lahko zasleduje tudi ob dodatnem poslabšanju splošnih razmer.

Najpomembnejše aktivnosti in projekti

V novi finančni perspektivi bodo  »prioritetni  projekti gospodarskega značaja: alternativni viri energije (geotermija), inovativni pristopi na področju termalnega turizma (termalno jezero), infrastruktura za moto šport (moto center Petišovci), stanovanjska gradnja za mlade družine in aktiviranje lendavskega gradu v turistično ponudbo celotne panonske nižine.«

Pospeševanje podjetniškega razvoja je v protikrizni strategiji močno poudarjeno. Občina povečuje obseg sredstev za spodbujanje podjetništva (petkrat več od prvotno načrtovanih) in sodeluje v različnih konzorcijih s sosednjimi kraji in/ali zasebnimi vlagatelji. Lendava razvija poslovno cono in podjetniško tehnološki center (Muranie)

Drugi projekti vključujejo ureditev naravnih parkov, vlaganje v ohranjanje biotske raznovrstnosti in vodnih virov (porečje Mure), kulturno sodelovanje z Madžarsko (skrb za madžarsko manjšino), vlaganja v energetsko obnovo vrtcev (2,5 milijona €) in obnovo javne razsvetljave. Občina se je vključila v konzorcij za odkup Nafte Geoterm in si za cilj postavila  20-odstotno  znižanje stroškov ogrevanja stanovanj in javnih objektov. Lendava je aktivni član enega od dveh čezmejnih teritorialnih združenj s člani iz Slovenije (PANNON EZTS).

Dobre prakse in inovativni prijemi

Protikrizna strategija

Proračunski memorandum 2012/2013 vsebuje različne scenarije možnih premikov v okolju in različne strategije, s katerimi bi se občina na te spremembe odzvala. Glede na izdelano projekcijo gibanja proračuna memorandum ponuja nabore ukrepov, s katerimi bi občina še dodatno racionalizirala svoje delovanje ali pridobivala dodatna sredstva. Ob pretresu strateških prioritet vsebuje sezname konkretnih aktivnosti in projektov z ocenami stanja, opredelitvijo proračunskih izdatkov ter meril uspeha. Sestavni del dokumenta so parcialne strategije za posamezna področja in katalog tveganj občine.

Vsebinsko meri protikrizna strategija na še bolj poudarjen gospodarski razvoj, močno sodelovanje z drugimi kraji ter še bolj učinkovito delovanje. Ob tem strategija ne zanemarja ne socialnega ne trajnostnega aspekta. Toda trajnostni projekti so naravnani tako, da lahko povečajo turistične prihodke, na socialnem področju pa so poudarjeni iniciativnost prebivalcev, njihova kreativnost  in oblikovanje socialnih mrež.

Pomembno sporočilo: ne glede na krizo občina ohranja solidno raven investicijskega  in razvojnega zagona. To je možno tudi zaradi proračunskih rezerv, ki jih je občina ustvarila v minulih letih in ki so že konkreten rezultat strateškega pristopa (poudarjanje varčevanja še pred krizo).

Aktiven odnos do vlagateljev

Presenetljivo, toda Lendava je edina občina v Sloveniji, ki ima na svoji spletni strani mapo za vlagatelje, torej nabor podatkov in argumentov, s katerimi želijo privabiti vlagatelje. Mapa je celovit nabor projektov (na več kot 80 straneh) z različnih področij.

Spletni portal Pomoč občanom

Portal ima obliko foruma, kjer občani neposredno postavljajo vprašanja in dajejo pobude. Ob temah so znaki, ki kažejo, če se je ustrezna ustanova na reakcijo občana že odzvala in odgovorila. Teme so pregledno razporejene po področjih.

 

NOVA GORICA

Indeks ISSO 2013: 54,26

Uvrstitev: 39

Indeks 2012 in 2013 (sprememba): +34 mest

 

Najnovejše slovensko mesto je naredilo preboj iz kraja s »socialistično« industrijo v turistično in univerzitetno središče. Kraj nima identitete z močnimi zgodovinskimi koreninami: morda prav zato svojo identiteto gradi na povezovanju. Aktivno igra vlogo močnega regionalnega središča (z zelo dejavno regionalno razvojno agencijo), ob tem pa verjetno ni kraja v Sloveniji, ki bi tako poudarjal svojo evropskost. Uvrstitev med tri najboljše je Nova Gorica zgrešila za las: dober znak, da bomo občino še videli prav v vrhu.

 Kazalniki

Nova Gorica je močno razvita občina z zelo dobrimi vrednostmi kazalnikov. Demografska gibanja so ugodna (Nova Gorica je na drugem mestu po relativnem skupnem prirastu), ima veliko delovnih mest z ugodno strukturo (delež najzahtevnejših poklicev), nadpovprečno izobraženo prebivalstvo, ki uživa zelo dober življenjski standard. Najšibkejša točka občine je zelo močna rast brezposelnosti. Kazalniki učinkovitosti jasno odslikavajo prizadevanja občine za racionalnejše delovanje: prav ti kazalniki so največ prispevali k temu, da je občina glede na vrednost indeksa ISSO pridobila 34 mest. 

Občina nima lastnih strateških dokumentov, kar vpliva na nižje ocene pri oceni strateške usmerjenosti občine. Zato pa ima Nova Gorica ugodno oceno na področju politične kulture in to zlasti zaradi močne povezanosti občine s sosedi. Nova Gorica sodi med redke občine, ki objavljajo rezultate javnih razpisov. Občina ima solidno raven aktivnosti na ključnih področjih: pokriva jih celovito, izstopa pa po skrbi za osebe z oviranostmi (je nosilka priznanja Invalidom prijazna občina).

 Strategija

Občina lastnega strateškega dokumenta nima (razen nekaj strategij za posamezna področja, ki pa so v glavnem nosijo starejši datum). Ker izrazito igra vlogo regionalnega središča, je za razvoj občine zelo relevantna regionalna razvojna strategija in s tem povezane aktivnosti regionalne razvojne agencije. Ta v ospredje postavlja inovativnost in razvoj, temelječ na znanju.

V teh okvirih Nova Gorica izrazito razvija dve vlogi: povezovanje in razvoj v regionalno središče, ki skrbi zlasti za razvoj in prenos znanj. Vrsta ključnih projektov občine (Center odličnosti nizkoogljičnih tehnologij, Medpodjetniški izobraževalni center, inkubator univerze…) meri prav v to smer.

 Najpomembnejše aktivnosti in projekti

Občino odlikuje sodelovanje v celi vrsti projektov na zelo različnih področjih. Projekti praviloma niso omejeni na mestno občino Nova Gorica in so pogosto mednarodno obarvani. Skupaj s sosednjo občino Šempeter Vrtojba je vključena v prvo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje v Sloveniji.

Aktivnosti so v zadnjem obdobju usmerjene v infrastrukturne projekte na področju šolstva in vzgoje ter osnovne infrastrukture (vodovod, zbiranje in čiščenje odpadnih vod), čezmejne projekte, ki vzpostavljajo informacijski sistem za varstvo narave (Adria A, Europe Aid, GoTraWaMa – čezmejni projekt za upravljanje z vodami) in spodbujanje podjetništva, ki gradi predvsem na mehkih elementih (prenos znanja v majhna in srednje velika podjetja, spodbujanje medpodjetniškega mreženja, razvojna infrastruktura).

Dobre prakse in inovativni prijemi

Povezovalna vloga Nove Gorice

Občina deluje s pomočjo razvojne agencije kot pravo regionalno središče, ki ime predvsem povezovalno vlogo in vlogo univerzitetnega središča. V tej smeri deluje tudi RRA za Severno Primorsko. Očitno je, da je delovanje agencije tesno usklajeno z mestno občino Nova Gorica (ne nazadnje agencijo vodi bivši novogoriški župan). Dober dokaz, da mestna občina deluje povezovalno in ne dominantno, so investicije v razvojno infrastrukturo – ta nastaja po celi regiji,  v Novi Gorici pa predvsem tisti del, ki je povezan z univerzo.

Skoraj vsi projekti, ki se jih v mestu lotevajo, imajo mednarodno razsežnost. Svojo evropsko pripadnost občina kaže tudi tako, da krajem z močnim čustvenim nabojem daje nov, povezovalni pomen: primera za to sta trg ne meji dveh Goric in Park miru na Sabotinu. Kljub težavam in zapletom deluje zato Nova Gorica kot most ne le med posameznimi kraji, ampak med Slovenijo in Italijo nasploh.

Dejavnost Regionalne razvojne agencije za Severno Primorsko

Agencija deluje z močno strategijo in jo dosledno izvaja. Ključni program agencije je bržkone IN-PRIME, ki meri na to, da  naj bi Primorska postala ena najbolj inovativnih in konkurenčnih regionalnih ekonomij v novi razširjeni Evropi. Program je star že dobro desetletje in v tem času se je v regiji razvila močna infrastruktura za podporo tehnološko naprednemu podjetništvu, ob tem pa tudi vrsta inovativnih podjetij (v mestni občini Nova Gorica izstopa Instrumentation Technologies, ki izdeluje merilne inštrumente za praktično vse glavne pospeševalnike delcev).

Ob tem agencija ne zanemarja socialnih razsežnosti razvoja. Program PONUJAM + PONUJAŠ“ nudi pomoč dijakom in študentom pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve. »STOPIMO SKUPAJ« meri na učinkovitejše vključevanje ljudi s težavami v telesnem in duševnem zdravju v družbo in na trg delovne sile.

RADOVLJICA

Indeks ISSO 2013: 56,46

Uvrstitev: 16

Indeks 2012 in 2013 (sprememba): +52 mest

 

Na prvem mestu med prednostnimi nalogami je v radovljiški strategiji zapisano »urejena občina«. Ta izraz najbolje opisuje občino Radovljica v vseh aspektih, od urejenosti krajev (dve priznanji v letu 2012), do sistematičnega, projektnega dela, ki zajema skoraj vsa področja delovanja občine. Občinsko strategijo dosledno izvajajo in to prinaša merljive rezultate. Če bi nagrado Zlati kamen podeljevali za najbolj urejeno občino, bi jo skoraj zanesljivo dobila Radovljica. Da bi bila zgled dobrih razvojnih praks,  nekoliko pogrešamo inovativne projekte in izvirne prijeme. Občina bi lahko bila tudi nekoliko bolj odprta.

 Kazalniki

Večina kazalnikov za Radovljico kaže za vsa področja solidne, dostikrat nadpovprečne vrednosti, ki se zelo izboljšujejo, a – zanimivo - le redko zares izstopajo. To velja tako za celoten indeks ISSO kot za dinamične kazalnike. Izobrazbena struktura je med najbolj ugodnimi v državi. Zadolženost je podpovprečna in se zmanjšuje. Po naložbah v trajnostno energetiko na prebivalca je Radovljica prav v vrhu. Izrazitih šibkih točk občina nima: zelo visok je le koeficient starostne odvisnosti. Da je občina doslej zbrala zelo malo evropskih sredstev, lahko vidimo tudi kot priložnost.

V okviru kvalitativne analize je na nekaterih ocenjevanih področjih Radovljica z naskokom najboljša med kandidati: skromna spletna stran je omejena na bistvene informacije, a pri teh ne manjka prav nič. Občina ima razvojno strategijo in vrsto med seboj usklajenih (kolikor lahko sodimo) strategij za posamezna področja. Oceno zmanjšuje nekaj belih lis (na primer skrb za mlade), zlasti pa relativna zaprtost občine.

 Strategija

Razvojna vizija občine poudarja uravnotežen razvoj in privlačnost za naselitev ustvarjalnih ljudi, za turistične in gospodarske tokove. Posebej podčrtuje privlačno bivalno klimo, prijaznost in tolerantnost prebivalcev, okoljsko vzdržnost in visoko kakovost življenja.

Razvojni cilji so konkretni in kvantificirani, a morda nekoliko neambiciozni. Za skoraj vsa ključna področja so izdelane posebne strategije z ločenimi dokumenti.  Razvojna strategija je bila objavljena leta 2010; aktivnosti so povsem usklajene s strategijo in na nekaterih področjih že dajejo otipljive rezultate (turizem, razvoj letališča).

 Glavni projekti in aktivnosti

Občina je zelo aktivna – omenjamo le nekaj izbranih projektov. Sredstva za pospeševanje podjetništva so v zadnjem času usmerjena predvsem v razvoj turizma. Število nočitev v občini je padalo, leta 2011 pa je prišlo do dramatičnega zasuka: po rasti števila turistov je Radovljica med vodilnimi v Sloveniji v zadnjih dveh letih. Infrastruktura za razvoj podjetništva je izjemna: občina ima kar15 poslovnih con!

S strateškim pristopom pri  razvoju športnega letališča Lesce je občina  dosegla, da je prišlo do preboja v konfliktu med zagovorniki razvoja letališča in okoliškimi krajani; to je že dalo letališču nov zagon. Radovljica intenzivno vlaga v energetsko obnovo javnih objektov in spodbujanje rabe obnovljivih virov. Ima bogat nabor projektov za ohranjanje kulturne dediščine in pospeševanje trajnostno naravnanega kmetijstva (v kombinaciji s turizmom). Največja naložba na tem področju: Čebelarsko razvojno raziskovalni center. Akcijo »Prava smer« (postavljanje kažipotov po občini) izvajajo s pomočjo dela prostovoljcev in to tudi promovirajo. To ni brez pomena.

 Dobre prakse in inovativni prijemi

Vrhunsko projektno upravljanje občine

Občina je v tem zgled – vsa ključna področja so skrbno načrtovana. Ob tem ne moremo občinski upravi očitati ne socialne ne okoljske neobčutljivosti. Vseeno ta pristop spremlja rahlo tehnokratski nadih. Kar pri Radovljici zlasti navduši: zapisane strategije res ne vključujejo velikih besed, zato pa jih jemljejo skrajno resno in jih dosledno izvršujejo.

Skrb za ranljive

Občina je med najrazvitejšimi v Sloveniji, ko gre za infrastrukturo za ranljive skupine: urejen dom za starejše, krizni center za mlade (zatočišče za otroke v težavah), vzgojno-varstveni center za otroke z motnjami v razvoju in enoto centra za duševno zdravje v skupnostih. Leta 2011 je občina sprejela nov akcijski načrt za izenačitev možnosti invalidov: je med prvimi občinami v Sloveniji, ki je prejela listino Invalidom prijazna občina (2005).

RAZKRIŽJE

Indeks ISSO: 49,67

Uvrstitev: 118

Indeks 2012 in 2013 (sprememba): 33 mest

 

V uvodu v strategijo občine Razkrižje je zapisano, da so v kraju naredili razvojne korake, »ki v slovenskem prostoru veljajo za nekaj posebnega«. Kaj je posebnega v teh šestih vaseh v odmaknjenem kotu Slovenije?

Zanimivo je že to, da ima ta kraj s 1.356 prebivalci izdelano razvojno strategijo, pa čeprav je ta rudimentarna. Predvsem pa preseneča vrednost dinamičnih kazalnikov indeksa ISSO - po teh je občina na prvem mestu v Sloveniji. Seznam izvedenih in načrtovanih projektov je dolg. Občina deluje  povezovalno in sistematično skrbi za odnose s sosedi na Hrvaški strani. Razkrižje je izvrsten primer, kako se lahko majhen kraj s številnimi slabostmi vseeno dinamično razvija.

 Kazalniki

Razkrižje je vrednost indeksa ISSO (in uvrstitev) izboljšalo predvsem na račun kazalnikov učinkovitosti (rast »neproračunskih« prihodkov občine, zmanjševanje odhodkov za javno upravo). Ob tem je občina med vodilnimi po nizki rasti brezposelnosti (-2,1 odstotka v letih letih, 21. mesto) in po zelo izrazitem izboljšanju izobrazbene strukture prebivalstva (5.mesto). Občina je med vodilnimi pri pridobivanju evropskih sredstev (9. mesto po sredstvih EU na prebivalca). Nekoliko slabša je rast gospodarstva. Vrednosti demografskih kazalnikov so nekoliko pod povprečjem. Enako velja za indikatorje življenjskega standarda.

Razkrižje kot mikroobčina na nekaterih področjih nima sistematičnih aktivnosti (mladi, stari, osebe z oviranostmi). Na nižje število točk vpliva tudi  raven strategije. Na področju obveščanja občanov je občina na solidnem povprečju.

 Strategija

Na prvo mesto v strategiji je postavljena skrb za naseljenost območja občine in spremembo demografskih gibanj. Na drugem mestu je podčrtana povezovalna vloga občine na meji s Hrvaško.

Strategija je rudimentarna in jo – ob splošnem uvodu – tvori predvsem seznam izvedenih in načrtovanih projektov. Ob tem se občina močno naslanja na regionalno razvojno strategijo. Projekti v veliki meri zajemajo predvsem razvoj infrastrukture (ceste in kanalizacija), a tudi druga področja, kot na primer kultura.  Pomemben del strategije meri na varnost – občina sodi med poplavno ogrožene. Omenimo še, da strategija vključuje seznam projektov, s katerimi bo občina skušala pridobiti evropska sredstva v naslednji perspektivi.

Rdeča nit, ki povezuje vse aktivnosti, je prizadevanje, da bi v občino privabili mlade družine.  Posebej pomembni za ta strateški cilj naj bi bila  ohranitev popolne osnovne šole,   omogočanje delovanja drugih ustanov,   zasledovanje humanih ciljev skrbi za sočloveka v stiski,   ohranitev in razvoj podjetništva, obrti in malega gospodarstva ter  razvoj turizma.

 Najpomembnejše aktivnosti in projekti

Kot omenjeno, je seznam projektov občine dolg in pester. Občina razvija skupno turistično  cona s sosednjo hrvaško občino Štrigova. Uredili so kulturni center Razkrižje in športno-kulturni center Zavirje. Občina skrbi za kulturno dediščino in jo skuša maksimalno uporabiti v turistične namene.Vrsta turističnih projektov, ki imajo tudi kulturne, izobraževalne, verske ali povezovalne razsežnosti: prireditev Božična noč,  festivali, ki povezujejo Pomurje in Međimurje (npr, festival mladih pevcev ali turističnih društev) ali rekonstrukcija prazgodovinske naselbine. Pri tem so uspešno pridobili evropska sredstva.

V občino so privabili lekarno, pošto in zagotovili osnovno zdravstveno dejavnost (podelitev koncesije). Sicer smiselno sodelujejo s sosednjo občino Ljutomer. Omeniti velja, da ima kraj  zelo aktivno prebivalstvo. Ima dva zasebna muzeja (muzej žganjekuhe in muzej kovaštva), šolarji pa so denimo pripravili projekt, kako arheološko dediščino občine bolje izkoristiti v turistične namene.

 Dobre prakse in inovativne rešitve

Smiseln pristop k razvoju majhne občine

Razvojno ogrožena mikroobčina smiselno in s premišljenim pristopom skrbi za to, da bi preusmerila neugodna demografska gibanja. V občini so poskrbeli za osnovno infrastrukturo in za to, da kraj izpolnjuje vse osnovne funkcije (ima pošto, šolo, zdravstveno oskrbo…). Pri tem spretno izkoriščajo vse priložnosti, ki jih ponujajo naravne danosti, kulturna dediščina in lega na meji. Poseben poudarek dajejo na turizem, tradicionalno obrt in trajnostno usmerjeno kmetijstvo. Ob tem je delovanje občine dokaj varčno.

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva