Finalisti 2014

ŠKOFJA LOKA: ZMAGOVALNA FORMULA ZA LETO 2014

 

Indeks ISSO: 47,96 (24. mesto)

Razvojna dinamika: 68. mesto

Trg dela: 9. mesto

Število prebivalcev: 22.901

 

Občino Škofja Loka odlikuje dosleden strateški pristop, s katerim se lotevajo razvoja občine. Prav na račun takšnega pristopa je bogata dediščina Škofje Loke živ in pomemben gradnik razvoja kraja. Razvoj je uravnotežen, policentrično obarvan, razvojne aktivnosti so zelo bogate, usmerjene trajnostno (sklop aktivnosti Loško je ekološko, javni prevoz) ter s skrbjo za občutljivejše skupine. Pristop prinaša otipljive rezultate: kljub visoki vrednosti izhodiščnih kazalnikov (Škofja Loka sodi med najrazvitejše slovenske občine) je razvojna dinamika tudi po letu 2010 nadpovprečna.

Škofja Loka je po letu 2010 dosegala soliden razvoj na vseh merjenih področjih.   Edini kazalnik z izrazito šibko vrednostjo so povprečni bruto prihodki na prebivalca.

 

Strateški pristop

Pregled aktivnosti občine zbuja vtis, da so vse dejavnosti smiselno prepletene in merijo na več povezanih učinkov hkrati. To delovanje lahko ocenimo kot izrazito strateško, četudi občina svoj temeljni strateški dokument šele pripravlja.

»Naš temeljni dosežek je, da so vsi projekti, ki jih izvajamo in načrtujemo v tem mandatu medsebojno hierarhično in sektorsko usklajeni in sledijo oz. predstavljajo korake, do zgoraj opredeljenih strateških razvojnih ciljev. Planiranje in izvajanje projektov je zato medsebojno koordinirano ter tako optimalno prostorsko in vsebinsko (programsko) usklajeno,« so predstavniki občine zapisali v odgovoru na našo anketo.

Tam so podrobneje opisani tudi glavni cilji občine za štiri leta. V grobem jih lahko povzamemo takole:  privlačno, prijazno in varno življenjsko okolje z gostim in integriranim omrežjem javnih ustanov in storitev za vse generacije in vsem dostopnimi in integriranimi trajnostnimi oblikami mobilnosti. Elementi tega okolja naj bi bili: spodbujevalno podjetniško okolje, »privlačna in globalno prepoznavna turistična destinacija, ki temelji na bogati in živi dediščini« in »ohranjeno ''zeleno'' škofjeloško podeželje, ki omogoča kakovostno trajnostno (samooskrbno) kmetijstvo in različne sonaravne oblike preživljanja prostega časa«

Živa dediščina

Občina ni poskrbela le za prenovo svojih bogatih spomenikov, ampak je predvsem poskrbela, da so ti spomeniki pomemben del življenja kraja. Oživlja jih s številnimi prireditvami in dogodki ter s smiselno infrastrukturo (kot je novi Center domače in umetnostne obrti). Škofji Loki je uspelo doseči, da je bil leta 2012 Škofjeloški pasijon razglašen za »živo mojstrovino državnega pomena«. Zdaj si v občini prizadevajo, da bi to izjemno prireditev uvrstili na Unescov seznam svetovne nesnovne dediščine.

Aktivnosti ponovno zbudijo vtis smiselne povezanosti. Tako se lotevajo tudi prenove mestnega jedra, ki ni le ohranjanje dediščine za naslednje generacije, ampak vključuje zavestno prizadevanje, da bi Škofja Loka postala še zanimivejša za turiste. Pri številnih občinah je rezultat turističnih »strategij« popolno nesorazmerje med visokimi odhodki za promocijo (in stroški za pripravo same strategije) in gibanjem števila turistov. Škofja Loka lahko pokaže otipljive rezultate. V petih letih se je število turistov v občini povečalo za 89 odstotkov in število prenočitev za 93 odstotkov. Največ gostov je iz tujine.

Loko k loki.

Beseda loka pomeni mokroten svet ob vodi – s sklopom trajnostno naravnanih komunalno-tehničnih in urbanističnih projektov in ukrepov z delovnim naslovom Loko k loki želijo v Škofji Loki »izboljšati kakovost voda« in na »vrniti reko ljudem«. Infrastrukturni projekti, povezani z vodo, so v zadnjih letih prav na vrhu prednostnega seznama nalog v številnih občinah. V Škofji Loki urejanje porečja Sore niso izenačili z gradnjo in obnovo vodovodnega ter kanalizacijskega omrežja in protipoplavno ureditvijo brežin. Področja so se lotili celovito in ob osnovnih infrastrukturnih posegih poskrbeli za urbanistične in krajinske rešitve. Začeli so urejati mestno kopališče ob Sori, na račun čistilnih naprav pa Sora ponovno postaja kopalna reka. Protipoplavne ukrepe nadgrajujejo s krajinskim oblikovanjem in razvijajo »zelen obvodni prostor izjemne kakovosti«.  Ob tem načrtujejo tudi krajinski park, ki bi zaščitil prodišča, loke in druge občutljive biotope. Cel sklop dejavnosti torej obenem dviga na več ravneh kakovost bivanja, je izrazito trajnostno obarvan, poleg boljšega življenja pa prinaša kraju tudi pomemben nov turistični potencial.

Policentrična usmerjenost

Občina deluje na več ravneh decentralizacijsko in povezovalno. Znotraj občine je to razvidno na primer v dveh projektih v zadnjem obdobju: policentrično omrežje vrtcev in medgeneracijskih središč. Ob tem je Škofja Loka gradi vlogo povezovalnega regijskega središča: s to mislijo vzpostavljajo razvojna vozlišča, kot sta na primer novi Medpodjetniški izobraževalni center ali Center domače in umetnostne obrti. S tem deluje Škofja Loka v nasprotju z vse močnejšimi težnjami, ki v imenu večje učinkovitosti poudarjajo centralizacijo – očitno so v občini ocenili, da je policentrični model na dolgi rok bistveno učinkovitejši.

Javni prevoz

Občina s subvencijami postopno znižuje cene javnega prevoza, ki beleži vse večje število potnikov. Ob tem skrbno spremljajo gibanja in prilagajajo vozni red, ki je usklajen z železniškim. Mestno jedro občina zapira za promet - in bi ga že v celoti, če bi imela dokončano obvoznico. Za nadaljevanje Škofjeloškega cestnega pasijona ima vse zasluge državna administracija. 

 

ISSO analiza

Škofja Loka sodi glede na kazalnik ISSO med najrazvitejše slovenske občine. Vrednosti podindeksov za osem področij so v najmanj povprečne, večinoma pa nadpovprečne. Stanje je najboljše na trgu dela (9.mesto). Tudi gospodarstvo je močno razvito in relativno dinamično (32. mesto).

Sestavljeni indeks aktivnosti (AS) kaže stanje, ki je nekoliko pod povprečjem, dinamični indeks pa ritem sprememb, ki je nekoliko nad povprečjem. Zato pa sestavljeni indeks dosežene kakovosti uvršča Škofjo Loko v sam vrh (12. mesto).

Podrobnejši pogled pokaže na področju aktivnosti sliko brez večjih odstopanj: vrednosti kazalnikov blizu povprečja kažejo uravnoteženo delovanje občine. Kazalnika, ki odstopata navzgor, sta mednarodno sodelovanje in varstvo okolja. Škofja Loka manj za programe socialnega varstva in ne uspeva povečevati kakovostnih virov prihodka v proračunu. Podobno uravnoteženo podobo dobimo ob pregledu kazalnikov v dinamičnem indeksu: navzgor odstopa ugodna rast števila delovnih mest, navzdol gibanje bruto prejemkov.

 

Kvalitativna analiza

Razen regionalne strategije  občina še nima lastnega osnovnega strateškega dokumenta. Zanimivo je, da ob tem redko naletimo na občine, ki so upravljane tako strateško kot je Škofja Loka! Občina ima celo vrsto strategij za posamezna področja (od strateškega dokumenta za predšolsko vzgojo naprej) in že hiter pregled pokaže močne in smiselne povezave med temi načrti.

Politična kultura je na nadpovprečni ravni: občina deluje transparentno in sistematično spodbuja participacijo občanov pri odločanju. Izjemno je razvita kultura sodelovanja, ki sega čez mejo. 

Aktivnosti so uravnotežene in brez belih lis. Izstopa zlasti skrb za kulturno dediščino, kar je glede na bogastvo te dediščine razumljivo. Skrb namenja vsem generacijam, ob tem pa največ pozornosti namenja mladim (kar se nam zdi prav).

 

Glavni dosežki

  • Celovita ureditev porečja Sore, ki zajema odvajanje odpadnih voda, oskrbo s pitno vodo, protipoplavne ukrepe in ureditev kopališča.
  • Odprtje medpodjetniškega izobraževalnega centra.
  • Urejanje starega mestnega jedra.
  • Novi dnevni centri za mlade.
  • Decentralizacija omrežja vrtčevskega varstva v občini, odprtje nove enote Vrtca Škofja Loka na Bukovici in celovita energetska sanacija preostalih vrtčevskih enot.
  • Uvedba subvencioniranega javnega prevoza kot del integralne rešitve javnega prometa. Zaprtje mestnega središča za promet in nova parkirišča.
  • Nov Center domače in umetnostne obrti (DUO) v mestnem središču.

 


 

AJDOVŠČINA: KJER IMA BURJA MLADE

Indeks ISSO: 45,66 – 56. mesto

Razvojna dinamika: 168. mesto

Sprememba izobrazbene strukture: 6. mesto

Število prebivalcev: 18.955

 Ajdovščina je primer občine, ki jo je kriza močno prizadela, a se je nanjo hitro in odločno odzvala. Vse kaže, da uspešno: brezposelnost se je v letu 2013 spustila z rekordnih 15,9 na 14 odstotkov. Ozadje tega preobrata je dolgoročna naravnanost občine: če je bila v preteklosti Ajdovščina znana po podjetjih kot so Fructal, Mlinotest ali Primorje, je zdaj vse bolj znana po visokotehnoloških podjetjih (Pipistrel, Bia Separations).

Včasih delujejo pobude, ki prihajajo iz tega vetrovnega kraja nekoliko volontersko in morda ne dovolj premišljeno. A tudi te pobude so sestavni del klime, ki je proaktivna in izrazito naklonjena ustvarjanju vrednosti z delom in znanjem – in ki je vabljiva za vrhunske dinamične podjetnike.

Posebnost občine je velika skrb za mlade, kar deluje v vse bolj gerontocentrični Sloveniji prav osvežilno. Ob tem občina ne zanemarja nobene od ranljivih skupin (vključno s starejšimi) in jo lahko označimo kot nadpovprečno socialno osveščeno.

 Stečaj Primorja in težave drugih ajdovskih starih podjetij so potisnile navzdol vrednosti kazalnikov sprememb v mandatu 2010 – 2014. Ne preseneča, da so trendi negativni zlasti na trgu dela  in v gospodarstvu. Vzporedno s tem dogajanjem je močno upadel življenjski standard . Kriza je povzročila tudi padec učinkovitosti v sicer zelo varčno upravljani občini. Gospodarske težave so prinesle tudi pozitivno posledico: število in delež delovno aktivnih prebivalcev občine sta se zmanjšala, delno prav zato pa se je močno izboljšala izobrazbena struktura.

 Proaktivni odnos do krize.

Občina se je na propad Primorja leta 2012 odzvala proaktivno (sklici izrednih sej občinskega sveta, protikrizni program v devetih točkah). V tem letu se je brezposelnost v občini povečala z 12 na 15,9 odstotka (december 2012, januar 2013). Do septembra je padla nazaj na 14 odstotkov – to je vsaj deloma posledica oživljanja gospodarstva in podjetništvu naklonjene občinske politike. Tudi dolgoročnejše aktivnosti občine kažejo, da Ajdovščina krize ni pričakala nepripravljena: zanimivo bo videti, kakšno bo dogajanje v naslednjih letih.

 Razvojni preobrat

Bolj kot kratkoročni odziv na krizo v Ajdovščini navdušuje dolgoročni pristop, ki poudarja podjetništvo, še zlasti tehnološko zahtevnejše. »Občina Ajdovščina želi oblikovati pozitivno podjetniško okolje ter postati močan gospodarski center, ki deluje in posluje na globalnem svetovnem trgu,« so zapisali predstavniki občine v odgovoru na našo anketo.

Je Ajdovščini uspelo? Na občini ocenjujejo, da jim je. »Menimo, da nam je po tem, ko so veliki in pomembni gospodarski subjekti v Ajdovščini eden za drugim propadali ter za seboj pustili izredno negativno klimo, uspelo obrniti trend. Gospodarska situacija se ponovno krepi, hkrati pa se razpoloženje izboljšuje, ozračje v naših krajih se je obrnilo v pozitivno smer.«

Če smo v preteklosti Ajdovščino poznali po Primorju, Mlinotestu in Fructalu, jo zdaj po vrhunskem izdelovalcu ultralahki letal Pipistrel. V javnosti manj znano je podjetje Bia Separations – vodilno svetovno podjetje na področju biokromatografije s sedežem v avstrijskem Beljaku je svoje slovensko podjetje preselilo iz Ljubljane v Ajdovščino – zaradi boljših razmer. Oba podjetnika (Boscarol in Štrancar) sta v javnih izjavah že dostikrat poudarila, da je klima v občini sami izjemno ugodna – celo toliko, da do neke mere uravnoteži negativno delovanje države.

Zasebni Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo (Cobik) je svoje domovanje dobil v Ajdovščini, kjer sta tudi dva od šestih laboratorijev, vključenih v center. Ob centru se že razvijajo prva spin off podjetja. Razvojna agencija ROD je s pomočjo evropskih sredstev preko projekta ICON vzpostaviti čezmejno podjetniško mrežo MIN (Metal Industry Network), katere vodilni partner je domače podjetje Petrič.

 Spodbujanje podjetništva

Za razvoj podjetništva je Ajdovščina v zadnjih petih letih namenila 6,9 odstotka proračuna – desetkrat več od povprečja (0,68%). Med ukrepi za spodbujanje podjetništva velja omeniti oprostitev komunalnega prispevka za investicije znotraj obrtnih in poslovnih con, subvencionirane obrestne mere za podjetniška posojila, pa tudi individualno obravnavo poslovnih povpraševanj in tesno sodelovanje vseh institucij v občini.

Ob tehnološko zahtevnem podjetništvu in povezovanju je druga pomembna razvojna usmeritev občine podjetništvo na podeželju. »V tem obdobju nam je uspelo oblikovati skupno blagovno znamko za trženje vipavskega sadja ter enotne zabojčke in drugo embalažo za domače sadje, podeželje je pred kratkim pridobilo prvo trgovino in razstavni prostor v mestu (Solum in Enyoj tour), na Brjah pa nastaja sadjarsko izobraževalni center.«

 Politika do mladih

Občina je oblikovala posebno strategijo za mlade. Konkretni rezultati strategije: mladinski center in hotel, v nastajanju je podjetniški inkubator za mlade. Ajdovščina je med prvimi občinami, ki so prejele certifikat »Mladim prijazna občina« - iniciator certificiranja pa je prav Mladinski center Ajdovščina. 

Občina je v zadnjih petih letih namenila 1,23% proračuna za programe, namenjene mladim (povprečje: 0,36%). Ob tem nadpovprečno veliko denarja namenja za spodbujanje izobraževanja (2,29% proračuna v petih letih), kar ima vidne rezultate (15. mesto po kazalnikih indeksa ISSO za področje izobrazbe).

 Indeks ISSO

Z izjemo gibanj na trgu dela kažejo kazalniki na večini področij solidno ali vsaj povprečno stanje razvoja. Kljub krizi ostaja občina po gospodarski moči in dinamiki nadpovprečna (27. mesto). Občinska uprava deluje zelo učinkovito (35. mesto). Po kazalnikih izobrazbe občina izstopa (17. mesto).

Po kazalnikih aktivnosti je občina uvrščena zelo visoko (indeks AS). Kazalniki imajo v najslabšem primeru vrednosti, ki so tik pod povprečjem. Delovanje občinske uprave je učinkovito (odhodki za javno upravo na prebivalca: 14. mesto). Ajdovščina posebej izstopa po odhodkih za spodbujanje podjetništva (6. mesto).

Ni posebno presenečenje, da so šibka točka občine dinamični kazalniki (indeks DIS). Šibke točke so neposredno povezane s krizo, s katero se spopadajo v občini. Skoraj vsi kazalniki doseženega razvoja (indeks QS) imajo nadpovprečne vrednosti.

Kvalitativna analiza

Upravljanje občine kaže znake strateškega delovanja, zlasti na parcialni ravni. Izstopa strategija, ki jo je občina pripravila za mlade. Sicer občina področje strateškega načrtovanja prepušča agencijam za razvoj. Občina sodeluje s sosednjimi kraji, njeno mednarodno delovanje pa je zelo omejeno. Transparentnost delovanja je povprečna.

Občina ima razvite in dokaj uravnotežene aktivnosti na vseh področjih: skrbi za ranljive skupine, starejše ali ljudi z oviranostmi. Izjemen poudarek daje mladim in podjetništvu, kar je del proaktivnega odgovora na krizne razmere.

In naprej?

Ni dvoma, da je Ajdovščina naredila pomembne razvojne korake v razmerah, ki so bile vse prej kot naklonjene. A ob tem je dejstvo, da »novo« podjetništvo še ni nadomestilo starih velikanov. Brezposelnost ostaja visoka, grozijo pa še nova odpuščanja. Analiza proračuna odkrije še dve anomaliji: malo sredstev za trajnostni razvoj (vsaj na tistih postavkah, ki to pokažejo neposredno) in nič denarja za mednarodno sodelovanje.

 

 


 

ODRANCI: RAZVOJNI PREBOJ V ZAHTEVNI REGIJI

Indeks ISSO: 42,91 – 94. mesto

Razvojna dinamika: 37. mesto

Rast trga dela: 1. mesto

Število prebivalcev: 1.637

 

Z manj kot 7 kvadratnimi kilometri so Odranci po površini najmanjša občina v Sloveniji. Tajo rekoč malo večja njiva. A z 10.000 evri tujih naložb na prebivalca je ta pomurska občina fenomen v državi, ki se je doslej uspela uspešno braniti pred vdorom tujega kapitala.

V mandatu 2010 – 2014 so v Odrancih uspeli »dokončno prestrukturirati občino iz pretežno kmetijske v pretežno industrijsko«. Konec prejšnjega desetletja so v obrtno cono uspeli privabiti nemškega izdelovalca avtodomov Carthago. Nemško podjetje je do leta 2012 investiralo v Odrance 12 milijonov evrov, lani pa še dodatne 4 milijone.  Svoj prihod so napovedali tudi drugi tuji investitorji, ob tem pa je v občini zelo živahno tudi malo podjetništvo. Rezultat: 688 delovnih mest v občini s 1.600 prebivalci in v regiji s katastrofalno stopnjo brezposelnosti.

Občino bi lahko opisali kot primer trše razvojne paradigme, ki na prvo mesto postavlja gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest. Toda številne aktivnosti na ostalih področjih (spodbujanje delovanja društev, mednarodna povezanost občine, svojski način štipendiranja, naložbe v ohranjanje kulturne dediščine) kažejo dokaj uravnoteženo razvojno politiko z razmeroma malo belimi lisami.

Odranci so izvrsten primer, kako lahko z iniciativnostjo in podjetnostjo uspe zelo majhna občina v regiji, ki jo je kriza posebej prizadela.

 Občina je prva v Sloveniji po številu novih delovnih mest na 1.000 prebivalcev v času zadnjega mandata. Ob tem občina beleži močno gospodarsko rast. Obenem se je v občini močno izboljšal življenjski standard. Na nobenem od primerjanih področij občina v zadnjih štirih letih ni zaostala: izjema so le demografska gibanja – število prebivalcev se namreč zmanjšuje.

 Razvoj podjetništva

Občina je v 18 letih od ustanovitve uspela pritegniti za 16 milijonov tujih naložb – 10.000 evrov na prebivalca. Uspeli so ustvariti 600 delovnih mest, v naslednjih letih naj bi prišli do številke 800.

Veliki met je občini uspel, ko se je konec prejšnjega desetletja proizvajalec luksuznih avtodomov Carthago odločil, da v Odrancih odpre svojo tovarno. Nemško družinsko podjetje zdaj v Sloveniji zaposluje 420 oseb in nadaljuje s  povečevanjem zmogljivosti – v letu 2013 so za gradnjo nove hale namenili še 4 milijone evrov. Za prihod investitorja so bila zelo pomembna nepovratna sredstva, ki jih država nudi novim delodajalcem v razvojno ogroženem Pomurju. Odranci še zdaleč niso edini kraj v regiji z urejeno obrtno cono. Toda predstavniki Carthaga so večkrat poudarili, da jih je za Odrance dokončno prepričala prav velika pomoč in odprtost občine. Carthagu se pridružujejo novi investitorji: avstrijski Blister Pack v Odrancih že izdeluje polnilne linije za pakiranje zdravil. Lani sta prihod napovedala še italijanski izdelovalec prestižne ženske obutve Salmaso in avstrijski proizvajalec kovinskih delov Perfektbau.  Le malo obrtnih con v Sloveniji se lahko pohvali s takim interesom investitorjev. Ob tem se s podjetništvom ali obrtjo ukvarjajo v vsakem osmem gospodinjstvu v vasi.

 Analiza zadovoljstva

Poleti 2013 pripravljena meritev javnega mnenja je pokazala visoko stopnjo zadovoljstva občanov z življenjem v občini: kar 98 odstotkov jih meni, da je za dober razvoj odločilno vplivala ustanovitev samostojne občine. Nekaj posebnega je štipendijska politika občine: vsak študent dobi od občine za uspešno opravljen izpit (!) od 15 do 67 evrov. Podiplomski študenti prejemajo za vsak semester 1.000 evrov občinske štipendije.

 Ostala področja

Gospodarski razcvet občine omogoča, da se  občina uspešno in celovito razvija z razmeroma malo transferji iz državnega proračuna. Med vidnejšimi projekti v obdobju 2010 – 2014 so tako bili še: začetki izgradnje turistične in kulturne infrastrukture v občini (muzej kovaštva in žganjekuhe, obnovljen leseni mlin…), zgraditev širokopasovnega omrežja, začetek izgradnje kraka pomurskega vodovoda v Občini Odranci (edini cilj tega mandata, ki še ni dosežen – a je močno odvisen tudi od sosednjih občin) in izgradnja novega energijsko varčnega vrtca v Odrancih.

 ISSO analiza

Pregled kazalnikov pokaže, da občina na nobenem od osmih analiziranih področij nima izrazitih šibkih točk. Na področju gospodarske dinamike so kazalniki izjemno dobri, stanje na področju trga dela in socialne kohezije je rahlo nad povprečjem, solidna pa je tudi raven proračunske učinkovitosti.

Odranci so prav v vrhu po vrednosti indeksa AS – torej indeksa, ki kaže aktivnosti občine. Z vrednostjo 47,79 se je občina uvrstila na 7. mesto. V petih letih je občina porabila kar 600 evrov na prebivalca za spodbujanje malega gospodarstva, kar jo uvršča na prvo mesto v Sloveniji. Občina veliko namenja za štipendije (4. mesto) ter mednarodno sodelovanje (4. mesto). Občinske prihodke povečuje predvsem na račun virov, ki so neodvisni od državnega proračuna ali prodaje lastnega premoženja (13. mesto).

Po razvojni dinamiki je občina na solidnem 37. mestu (vrednost indeksa DIS je 50,87). Vrednost indeksa QS (raven doseženega razvoja) je podpovprečna (41,58 – 177. mesto). Občina pri tem izstopa po plačah, delovnih mestih, investicijah in številu diplomantov. Izrazite šibke točke ostajajo izobrazbena struktura, struktura delovnih mest in delovne migracije.

Kvalitativna analiza

Upravljanje občine ni doseglo strateške ravni in je bolj ali manj intuitivno. Iz ankete vseeno lahko sklepamo, da ima občina jasno postavljene cilje in jih vsaj deloma spremlja s pomočjo kazalnikov.

Občina sodeluje s kraji v Sloveniji in tujini. Kot številne majhne občine v Odrancih ne skrbijo sistematično za transparentno delovanje. Občina izstopa po aktivnostih na nekaterih področjih, a nekaj belih lis bije v oči. Tako nismo zasledili aktivnosti na področju varstva okolja ali razvoja podeželja in samooskrbe (kar pa se ujema z »industrijsko« razvojno naravnanostjo politike). Posebej pa moramo omeniti zelo bogato aktivnost društev (od mladinskega kluba prek aktiva vaških žena).

 In naprej?

To je pri občini Odranci kar veliko vprašanje. Veliko zato, ker nanj v občini brez osnovnih strateških dokumentov bržkone še nimajo odgovorov. Občina je sicer naredila preskok iz ruralnega v industrijski kraj, ni pa znakov, da bi se v kraju razvijale tudi postindustrijske vsebine. Novih delovnih mest je veliko, a so manj zahtevna: po strukturi delovnih mest ostajajo Odranci med slabše razvitimi občinami.

Hitri gospodarski razvoj ni prinesel le pozitivnih premikov. Velika obrtna cona na robu vasi je precej posegla v podobo vasi in spremenila kulturno krajino. Zelo so se povečale dnevne migracije, saj so v občini delovna mesta za širše območje, ki sega celo čez mejo. Ni dvoma, da so Odranci naredili izjemen preboj v razvojno najbolj ogroženi slovenski regiji. A številni izzivi za našo najmanjšo občino šele prihajajo.

 

Glavni razvojni dosežki, kot jih vidijo v občini:

-          Dokončno prestrukturiranje občine iz pretežno kmetijske v pretežno industrijsko občino.

-          Spremembe prostorskih planov in zagotovitev dovolj stavbnih parcel za razvoj in širitev industrijske cone.

-          Povečanje obstoječih kapacitet podjetij v industrijski coni

-          Privabitev novih vlagateljev oz. investitorjev v industrijsko cono.

-          Ustvarjenih 600 novih delovnih mest v industrijski coni v Odrancih

-          Začetki izgradnje turistične in kulturne infrastrukture v občini

-          Zgraditev širokopasovnega omrežja

-          Začetek izgradnje kraka pomurskega vodovoda v Občini Odranci

-          Izgradnja novega energijsko varčnega vrtca v Odrancih.

 


 

HRPELJE – KOZINA: FENIKS NA STIČIŠČU TREH SVETOV

Indeks ISSO: 42,77 – 95. mesto

Razvojna dinamika: 22. mesto

Rast števila podjetij: 9. mesto

Število prebivalcev: 4.303

 

Občina Hrpelje – Kozina je imela »srečo«, da se ji je »staro« gospodarstvo povsem razsulo že v devetdesetih letih – in je bilo ob tem dovolj nepomembno, da državna politika teh podjetij ni dala na »mačje pokopališče«(Za osvežitev spomina: v grozljivki Stephena Kinga Pet Sematary umrla bitja, zakopana na starem indijanskem svetem kraju, ponovno oživijo, a z »manjšimi napakami«.).  Ena od petih slovenskih občin, ki mejijo na dve državi, je tako že v prejšnjem desetletju oblikovala močno obrtno cono, ki se je razvila v središče naprednega in tehnološko zahtevnega podjetništva. Zdajšnja garnitura to usmeritev nadaljuje. Ob tem ji je uspelo z naložbami v  infrastrukturo in s skrbjo za kakovost življenja v kraju spremeniti predznak demografskih gibanj. Razvoj je uravnotežen in ima izrazite socialne poudarke, občina pa je posebej aktivna pri pomoči mladim in brezposelnim. V občini ne porabijo prav dosti časa za pisanje strategij, če pa je treba pomagati iskalcu zaposlitve, so pripravljeni tudi sami odtipkati številke v telefon.

 Občina se v obdobju 2010 – 2014 razvoja izjemno dinamično: ni področja, kjer bi bila razvojna dinamika slabša od slovenskega povprečja. Na večini področij je razvoj nadpovprečen ali zelo nadpovprečen. Izstopajo podjetniška dinamika, demografija in izobrazbena struktura – tu je razvoj med najhitrejšimi v Sloveniji.

Glavni cilj mandata je bil s pomočjo močno izboljšane infrastrukture in pogojev za življenje v občini ustaviti negativna demografska gibanja. Očitno se je enačba izšla: občina je v zadnjem obdobju (uspešno) zaključila vrsto infrastrukturnih projektov, na račun priseljevanja v občino pa so demografska gibanja spremenila predznak.  V prejšnjem desetletju je število prebivalcev drselo navzdol: leta 1999 je živelo na območju občine 4.144 ljudi, leta 2008 4.049, na začetku letošnjega leta pa 4.303.

Obrtno-industrijska cona

Razvojni motor občine je obrtno industrijska cona, ki je – kolikor lahko sodimo – med najbolj uspešnimi v Sloveniji. OIC Hrpelje Kozina je nastala sicer sredi prejšnjega desetletja kot odgovor na krizo po razpadu Jugoslavije, ki je povsem uničila gospodarstvo kraja: propadlo je šest ključnih podjetij, brez dela pa je ostalo 660 ljudi.

Zdaj se občina razvija v center naprednega in tehnološko zahtevnega podjetništva. V občini delujejo podjetja kot so Robotina (tehnološka gazela s podjetji v Indiji, Singapurju in Veliki Britaniji), Kern (izdelovalec zahtevnih orodij), Biodom (razvoj kurilnih sistemov na biomaso) in Atech (večkrat nagrajeno podjetje s področja elektronike). V OIC se razvija tudi inkubator, usmerjen v socialno podjetništvo (KonektOn), ne manjka pa niti fotovoltaična elektrarna.

Strogo gledano so temelje gospodarske dinamike postavili v prejšnjih mandatih, dejstvo pa je, da zdajšnja garnitura uspešno nadaljuje to usmeritev in privablja nove investicije.

 Razvoj infrastrukture

Občina je v zadnjem obdobju intenzivno razvijala infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, cestno omrežje, optično omrežje) – kar je razvidno tudi iz investicijsko naravnanih proračunov (25. mesto po investicijah na prebivalca). Pomembna sta dva aspekta. Prvič, občini je uspelo ohraniti investicijsko dinamiko kljub krizi. Drugič, investicije niso ostale omejene le na »trde« vsebine (vodovod, ceste): občina »zagotavlja prostore za druženje in društveno dejavnost«, skrbi za športno infrastrukturo, se pripravlja na gradnjo doma za starejše in še bi lahko naštevali. Širokopasovno omrežje brez belih lis je na slovenskem podeželju še precejšnja redkost.

 Uravnotežen razvoj

Hrpelje Kozina je v mnogočem tipična slovenska podeželska občina in s tem utelešenje številnih elementov tistega, kar je dobro v Sloveniji: dobrodelnost, prostovoljno delo, medsebojna pomoč, skrbno in sprotno reševanje skupnih problemov in bogato družbeno življenje s kulturnimi, športnimi in društvenimi vsebinami.

Občina (kot lahko sodimo) te elemente smiselno podpira in jih nadgrajuje. Zagotavlja infrastrukturo, s pestrim naborom delavnic skrbi za izobraževanje na različnih ravneh (npr. izobraževanje starejših  kako pravilno prepeljati krožišča!), pri tem pa ne zanemarja nobenega od področij.

Aktivna vloga na trgu dela

Občina na različne načine  pomaga mladim pri zaposlovanju v različnih fazah (od študentskega dela do iskanja prve zaposlitve) in je pri tem sistematična in zelo aktivna. Sodeluje z zavodi za zaposlovanje (od Kopra do Sežane), uradom za delo, socialnimi centri, razvojnimi agencijami, izobraževalnimi ustanovami (od Primorske univerze do FDV) in z zasebnimi podjetji. Občina je vključena tudi v vrsto programov za spodbujanje izobraževanja in razvoj podjetništva med mladimi. Zanimiva je naslednja izjava v anketi: »V upravi se zaposleni trudimo in preko naših javnih zavodov iščemo in urejamo zaposlitve za naše občane od aktivnih klicev v kadrovske službe, do priprav pisnih priporočil.« V celoti zgledno, zanimivo pa bi bilo slišati tudi mnenje tistih, ki jim je ta pomoč namenjena.

ISSO analiza

Vrednost indeksa ISSO je rahlo nadpovprečna. Takšne so tudi vrednosti za posamezna področja, vključena v sestavljeni indeks: solidne, a praviloma brez posebnosti. Še najbolj izstopa je gospodarstvo: po relativni moči in dinamiki je občina uvrščena na 40. mesto.

Kazalniki aktivnosti občine so v glavnem pod povprečjem, toda vrednosti niso kritične. Izjema so prihodki iz »kakovostnih« virov (198. mesto) – ker je občina  v zadnjem obdobju veliko pozornost namenjala »črpanju« denarja od drugod. Toda ob tem so se odhodki za javno upravo močno zmanjšali (26. mesto).

Stopnja doseženega razvoja (indeks QS) je rahlo nad povprečjem, pri čemer izstopajo predvsem vrednosti kazalnikov na področju gospodarstva in trga dela. Razvojna dinamika občine je izjemna in to na vseh področjih. Posebej izstopajo selitveni prirast, dinamika nastajanja novih podjetij, investicije v gospodarstvu in sprememba izobrazbene strukture delovno aktivnih prebivalcev. Tudi starostna struktura se izboljšuje.

Kvalitativna analiza

Občina nima izdelanih ali javno dostopnih strateških dokumentov. Transparentnost delovanja je povprečna, zato pa občina precej sodeluje s sosednjimi kraji v Sloveniji in tujini. Zdi se, da v občini ne zanemarjajo nobenega področja: skrb namenjajo vsem skupinam prebivalcev, vključno z ranljivimi skupinami. Nekoliko manj pozornosti namenjajo okolju.

 Šibke točke

Ne moremo presoditi, koliko je sedanja razvojna dinamika rezultat strateške vizije prejšnjih županov in občinskih svetov. Odsotnost strateških dokumentov ni nujno šibka točka, je pa opozorilni signal. Ne glede na bogato in uravnoteženo aktivnost občine (zaradi katere si je tudi prislužila uvrstitev med kandidatke) se lahko vprašamo: bo razvoj tako spodbuden tudi v drugi polovici desetletja?

 

 Glavni razvojni dosežki, kot jih vidijo v občini:

  • Zaustavitev trenda odhajanja ljudi iz vasi v večja mesta.
  • Dokončanje projekta vodooskrbe – izgradnja javnega vodovoda.
  • Zaključek izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave.
  • Uspešno črpanje evropskih in državnih sredstev.
  • Zaključek projekta izgradnje širokopasovnega omrežja – optike do vsake hiše v občini (evropska sredstva in sredstva iz občinskega proračuna).
  • V tako težki finančni situaciji smo uspeli ohraniti nadstandard na področju šolstva, vzgoje, zdravstva, sociale, varstva starejše populacije.
  • Ustvarjanje pogojev za gospodarski razvoj v občini.

 


 

SEMIČ: SPRETNI »LJUBITELJI ZMERNEGA NAPREDKA«

Indeks ISSO: 47,05 – 34. mesto

Razvojna dinamika: 108. mesto

Kazalniki aktivnosti: 1. mesto

Število prebivalcev: 3.832

 

Zdi se, da so v občini Semič našli razvojno formulo za majhne kraje. Kakovostna strategija, ki jo – kakor se zdi – dosledno izvajajo, izrazito trajnostno naravnan model, ki teži k »ravnovesnemu dvigu blagostanja za vse prebivalke in prebivalce« in uravnotežene aktivnosti, s katerimi smiselno pokrivajo vsa kritična področja razvoja. A ključni moment te formule je spretno oblikovanje projektov, s katerimi dosegajo cilje na več področjih hkrati. Morda je prav takšno ravnanje pripomoglo, da je občina z zelo omejenimi viri med najuspešnejšimi v regiji.

Primerjava izbranih kazalnikov, ki kažejo rast v času zadnjega mandata, uvrščajo Semič zelo solidno na ravni Slovenije, na ravni regije pa je Semič na samem vrhu. Na vseh primerjanih področjih so uvrstitve zelo dobre ali vsaj povprečne. Najbolj dinamičen razvoj je na trgu dela.

 Strategija

Občina ima zanimivo strategijo z izrazito sodobnimi in trajnostnimi poudarki. Strateški dokument izstopa v primerjavi s številnimi dokumenti, ki jih pripravijo specializirana podjetja ali agencije (in imenitno služijo kot dekoracija županske pisarne). Da strategija živi, kažejo aktivnosti občine, ki so – kolikor lahko po hitrem pregledu sodimo – močno uravnane s splošnimi smernicami. Drug pomemben znak je ta, da je Semič imel strateški dokument tudi v prejšnjem desetletju. Tretjič, osnovno razvojno strategijo v občini dopolnjujejo s celo vrsto delnih strategij za posamezna področja (kmetijstvo in podeželje, gasilstvo, LEK). Ob tem omenimo še, da je občina precej vključena v regionalne projekte in iniciative na različnih področjih.

 Smiselno oblikovani projekti z več cilji

Občina uspešno oblikuje projekte, ki ubijejo več muh na en mah.  »V času zaraščanja in opuščanja kmetovanja želi Občina Semič dati sadjarstvu večji pomen. Z namenom, da bi dvignili sadjarsko kulturo prebivalcev in sadjarstvu dali nov zagon je nastal projekt z naslovom »Ohranitev dragocenosti sadjarske kulture«, katerega vodi Občina Semič, z izvedbo strokovnih vsebin pa kot partner pri projektu sodeluje Sadjarsko društvo Bele krajine. Pridružen partner v projektu je tudi Zveza paraplegikov Slovenije.«

Funkcija zanimivega projekta je predvsem osveščanje o pomenu sadjarstva, poskrbeti za informiranje in vključiti sadjarstvo v lokalno turistično ponudbo. Iniciativa je pomemba za samooskrbo, podobo kulturne krajine, posredno za gospodarstvo in turizem, mimogrede pa v dejavnost vključijo še ranljivo skupino (učni vrt pri domu paraplegikov). Projekt sofinancira EU, se razume.

Podobno ima več ciljev tudi projekt ogrevanja na lesno biomaso. Cenejše ogrevanje (10 odstotkov), prijaznost do okolja (zmanjšanje emisij co2 za 600 ton na leto) in pozitivni vpliv na kulturno krajino (štiri petine ozemlja občine zarašča gozd).

 ISSO analiza

Vrednost sestavljenega indeksa ISSO je visoka in postavlja občino na vrh v regiji. Izstopata proračunska učinkovitost (3. mesto) in vrednost okoljskih kazalnikov (14. mesto). Na drugih področjih je občina na solidnem povprečju, nekoliko slabšo vrednost imajo le kazalniki izobrazbe (136. mesto).

Po kazalnikih aktivnosti je Semič na prvem mestu v Sloveniji. Vrednosti indikatorjev  so le v dveh primerih nekoliko povprečne (aktivna politika zaposlovanja – 133. mesto, odhodki za šport – 136. mesto), sicer so nadpovprečne, na petih področjih (od 20) pa celo izjemne: veliko investicij, uspešno pridobivanje sredstev EU, nizka stopnja zadolženosti in veliki vložki v okolje. Aktivnosti občine so uravnotežene brez izrazitih belih lis, močno so osredotočene na področja, ki smo jih opredelili kot razvojno kritična, delo občinske administracije pa je stroškovno učinkovito.

Po kazalnikih doseženega razvoja je Semič prav v zlati sredini. Slika je ponovno zelo uravnotežena brez izrazitih šibkih točk. Bolj pestra je slika, ki jo dajejo dinamični kazalniki. Gledano v celoti je Semič po razvoju v zadnjih petih letih nekoliko nad povprečjem. Zanimivo je, da so se prihodki gospodarstva močno zmanjšali (188. mesto!), ob tem pa se povečujejo investicije  in število delovnih mest (27. mesto – rast za 8,6 odstotka).

 Kvalitativna analiza

Majhni Semič sodi med občine z najbolj razdelanim strateškim pristopom v Sloveniji. Tudi kvalitativna analiza potrjuje ugotovitve, ki smo jih dobili ob razčlembi kvantitativnih kazalnikov: aktivnosti so bogate, uravnotežene in usmerjene na kritična področja (okolje, ranljive skupine). Občina bi lahko delovala bolj transparentno –vsaj sodeč po parametrih, ki jih pregleda kvalitativna analiza, bi bili lahko občani bolj vključeni v odločanje.

Šibke točke

Pri pregledu občine smo našli le malo šibkih točk. Tudi mednarodne ne-aktivnosti majhni občini s tako bogato razvito aktivnostjo ne moremo očitati – ima pač majhno ekipo. Vse to ne pomeni, da občina nima pred seboj še velikih razvojnih izzivov. Posebno pozornost si zasluži nekoliko šibko gospodarstvo.

 

Glavni dosežki v zadnjem obdobju

  • Energetska sanacija objektov.
  • Začetek urejanja trškega središča.
  • Gradnja širokopasovnega omrežja.
  • Priprava razvojne strategije do leta 2020.
  • Omrežje za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.
  • Nadaljevanje gradnje infrastrukture v nekaterih romskih naseljih.


Pred vrati finala

 

Med kandidatke za nagrado Zlati kamen 2014 se je uvrstilo skupaj 10 občin. Poleg šestih finalistk še naslednje štiri.

 

NAZARJE – MAJHNI, DOBRO SKRITI IN USPEŠNI

Število prebivalcev: 2.624

 Ena od glavnih strateških usmeritev Nazarij je »izkoristiti vse danosti«. Zdi se, da to kraju ob Savinji izvrstno uspeva. Kraj je majhen in razmeroma odročen, pa vendar sodi med bolj razvite v Sloveniji, dinamika razvoja pa je izjemna. Zdi se, da so Nazarje dober primer »dolinskega razvojnega modela«, kjer so prepleteni odročnost, velika stopnja medsebojne povezanosti in prisotnost vrhunskega podjetja, ki je glavno gonilo razvoja. Občina je podprla pobudo bivšega ravnatelja in ima »prvo zares brezplačno osnovno šolo v Sloveniji«. Visoka stopnja socialne kohezije je značilna za majhne kraje stran od mestnih središč. Številne povezovalne aktivnosti, skrb za različne socialne skupine in podpora projektom, kot je brezplačna šola, kažejo, da za Nazarje socialna kohezija ni »danost«, ampak nekaj, v kar je treba vložiti sistematično delo. 

Večina kazalnikov, s katerimi smo merili razvoj po letu 2010, daje bolj ali manj povprečno sliko. Vrednost sestavljenega indeksa potisneta navzgor uspešno širjenje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja in pozitivna gibanja na trgu dela. Zahvaljujoč močnemu gospodarstvu (v Nazarjah je tovarna Boscheva tovarna malih gospodinjskih aparatov s kompetenčnim centrom) je stopnja doseženega razvoja občine zelo visoka (23. mesto). Nazarje med redke srečne občine, kjer se brezposelnost zmanjšuje (4. mesto). Toda ob tem je občina draga in sodi med finančno najmanj samostojne.

Spretno izkoriščanje »danosti«

Kot je zapisano v predvolilnem programu, je ena od glavnih smernic razvoja občine, »izkoriščanje vseh danosti«. Zdi se, da občina v tem dobro uspeva. Najpomembnejša »danost« je bržkone prisotnost Boscheve tovarne in kompetenčnega centra v občini (za razliko od npr. Odrancev si občini ni bilo potrebno posebej prizadevati za prihod investitorja, ki je pred leti odkupil tovarno od Gorenja). Dober razvoj te odročne in majhne občine lahko pripišemo spretnemu in pragmatičnemu upravljanju – ne le te garniture, ampak tudi pretekle.

»Delovati povezovalno«

V Nazarjah so spoznali, da se lahko majhen kraj razvija le v tesnem sodelovanju z bližnjimi kraji. S sosednjimi občinami Nazarje smiselno sodelujejo v zdravstvu in pri vrsti skupnih projektov ( zbirni center za odpadke, čistilna naprava Mozirje, projekt Letošč – izviri pitne vode, projekti LAS na področju razvoja podeželja, turistični projekti). Ob tem občina deluje tudi širše in v sodelovanju z različnimi institucijami prireja vseslovenske dogodke (srečanje vseh slovenskih županj, lesarska konferenca).

Sistematično povezovanje pa ni usmerjeno le navzven, ampak tudi navznoter (sodelovanje s šolo, ruštvi, institucijami, župniščem). V ta okvir sodi tudi skrb za vključevanje mladih in starejših. Kljub majhnosti kraja imajo Nazarje varstveno delovni center in celo center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.

Brezplačna osnovna šola  

Občina Nazarje je po lastnih navedbah edina v Sloveniji, ki ponuja zares brezplačno osnovno šolanje. Bivši ravnatelj je k projektu »Brezplačna šola« pritegnil občino, podjetja in druge donatorje. Kakor razumemo, so za vse otroke brezplačne vse šolske aktivnosti, od šole v naravi, prek učbenikov do obšolskih aktivnosti. Sredstva za delovanje projekta »Brezplačna šola« zbirajo tudi z dobrodelnimi akcijami, pri čemer sodelujejo tudi šolarji sami. Dobrodelne prireditve Za smeh v otroških očeh se udeleži vsako leto od 800 do 1000 ljudi, približno tretjina vseh prebivalcev občine. Projekt ima tako pomembne stranske učinke: na eni strani povezuje in vključuje ljudi, na drugi otrokom privzgaja čut za javno dobro.

 

ZAGORJE – KRAJ V SREDIŠČU SLOVENIJE

Število prebivalcev: 16.901

 Zagorje ob Savi je blizu središča Slovenije. Na nek način so blizu središča tudi vrednosti ključnih razvojnih indikatorjev za občino: so povprečne. Te vrednosti se pokažejo v pravi luči šele, če jih primerjamo s podatki za razvojno dokaj problematično regijo. Zagorje močno prekaša sosednje kraje, svojo vodilno vlogo v regiji pa kaže tudi s podjetnostjo in inovativnostjo. Rojstni kraj ikoničnega slovenskega politika, ki v marsičem uteleša dobro in slabo 20-letne samostojnosti Slovenije, je bil v preteklosti na prvi bojni črti pri pospeševanju podjetništva. V zadnjem obdobju je razvoj izrazito trajnostno obarvan.   Po deležu energetsko prenovljenih stavb je občina med vodilnimi v Evropi. Na »svetovni zeleni zemljevid« je Zagorje postavila inovativna raziskovalno-izobraževalna enota Olea – mobilna stanovanjska enota, ki na »pameten način« uporablja 12 različnih trajnostnih tehnologij. Ob tem občina deluje uravnoteženo, namenja precej pozornosti (in denarja) za socialno skrb, izstopa pa po svoji povezovalnosti in spretnosti, s katero za javno dobro poveže tako najrazličnejše ustanove kot zasebna podjetja.

Rast gospodarstva je močno nadpovprečna, zelo dober je tudi prirast prebivalstva. Ostali kazalniki kažejo solidno rast blizu povprečij. Občina posluje z nizkimi tekočimi odhodki (9. mesto) in vlaga relativno dosti sredstev v trajnostno energetiko (14. mesto), sodi pa med investicijsko najmanj aktivne občine v državi (202. mesto).

Okoljski projekti

Okoljske aktivnosti v občini imajo precej veliko težo, kar je glede na degradirano okolje v Zasavju pričakovano. V občini pa niso le izjemno aktivni, ampak tudi inovativni. Posebej izstopa »raziskovalna nizkoenergijska samozadostna enota« Olea: gre za mobilno enoto (bivalni kontejner), ki je energetsko povsem samozadosten, »pameten« in uporablja 12 tehnologij učinkovite rabe energije (voda, sonce, veter, geotermalna energija, biomasa). Olea ima dvojni namen: raziskovalni in demonstracijsko-izobraževalni. Prvo od dveh mobilnih enot so odprli leta 2013. Gre za prvo takšno enoto v Evropi, Zagorje pa bo za projekte sonaravnega razvoja prejelo v naslednjih štirih letih več kot 2 milijona evrov iz evropskih virov. V občini načrtujejo tudi pasivno stanovanjsko sosesko (stara rudniška Okrogarjeva kolonija).

Zagorje je leta 2013 postavilo polnilno postajo za električna vozila, prvo v Zasavju in eno od dvanajstih v Sloveniji.  »V letih 2009-2013 so se v zagorski občini izvedle številne energetske sanacije večstanovanjskih objektov kar nas na tem področju uvršča med najrazvitejše občine v Evropi. V tem obdobju je bilo obnovljenih približno 40% vseh večstanovanjskih objektov, kar znaša skoraj 800 stanovanj. S takšno dinamiko bo Občina Zagorje ob Savi dosegla in presegla zastavljene cilje svežnja ukrepov EU o povečanju energetski učinkovitosti in optimistično postavljenega akcijskega programa občine.

Občina je v zadnji fazi prenove javne razsvetljave: učinek znaša 302 toni manj izpustov co2 na leto. Na strehah nekaterih javnih stavb so postavili sončne elektrarne (osnovna šola). Raziskovalna enota OLEA skrbi za sistematično informiranje in izobraževanje občanov. V ta namen občina med drugim organizira Dan trajnostne energetike.

Sodelovanje z ustanovami

Zagorje ob Savi deluje izrazito povezovalno in zna svoje delovanje vedno dobro preplesti z delovanjem različnih ustanov in organizacij tako iz javne kot iz zasebne sfere. Občina je s svojimi projekti dostikrat odigrala pionirsko vlogo.

V preteklosti so v občini izstopali s projekti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. V Zasavju so prvi v Sloveniji začeli s projektom za spodbujanje podjetništva med mladimi (Podjetno v svet podjetništva).  Dober primer za sodelovanje Zagorja z ustanovami je Evropark – sanirano območje nekdanjega rudnika, ki se spreminja v glavni primestni rekreacijski park. Za ureditev so se povezali s Fakulteto za arhitekturo (UL) in v letu 2011 pripravili večmesečno urbanistično delavnico.

Zagorsko podjetje Telfex d.o.o. je leta 2013 prejelo priznanje Werner von Siemens za učinkovitost krmilnega sistema v Raziskovalni enoti Zagorje. Investitor in soavtor prijave  je bila občina Zagorje. Še en primer, kjer občina uspešno povezuje raziskovalne aktivnosti, zasebno podjetništvo in ustvarjanje javnega dobrega.

Občina ima veliko dobrih projektov in praks. Deluje uravnoteženo in – kolikor lahko sodimo – z močno socialno noto. Razvojni poudarki so v skladu z zahtevami časa izrazito trajnostno obarvani. Vseeno se ne moremo znebiti vtisa, da je politična kultura občine nekoliko arhaična: izrazito nemoderna sta rahel tehnokratski pridih in odsotnost znakov, ki bi kazali na izrazitejše vključevanje občanov v odločanje. 

PREBOLD – KRAJ BREZ POSEBNOSTI

Število prebivalcev: 5.052

Zakaj je o občini Prebold letos posnela oddajo japonska televizija? Ker tam po naključju živi njihova rojakinja, slikarka Keiko Vahčič Miyazaki. Sicer je Prebold čisto brez posebnosti – vsaj na prvi pogled.  Občinska spletna stran ga opisuje kot »kraj, ki je idealen za vse, ki želijo pobegniti od stresnega vsakdana in se sprostiti v podeželskem raju«, a to velja za skoraj vse kraje na slovenskem podeželju. Za to idilično sliko pa se v primeru Prebolda skriva eksplozivna rast, ki jo je kraj doživel v zadnjih petih letih. Po večini merljivih kazalnikov se občina uvršča prav v slovenski vrh. Občinska politika je suha in trezna: občina deluje skrajno varčno, njeni posegi pa so omejeni v izboljšanje infrastrukture, s katerimi skuša  zagotavljati dobre pogoje za delo in življenje. Ob vseh omejitvah, ki jih tak pristop ima, Preboldu prav nihče ne more odreči izjemnih rezultatov na praktično vseh področjih, za katere imamo podatke.  

Prebold je – če upoštevamo merljive kazalnike - prepričljivo najhitreje razvijajoča se slovenska občina. Razvoj je izjemen na vseh področjih: gospodarstvo (1. mesto), trg dela (2. mesto), demografija (8. mesto), izboljšanje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja (8. mesto), sprememba izobrazbene strukture (12. mesto) in izboljšana učinkovitost delovanja občine (15. mesto).

Delujoča poslovna cona

Razvojni motor občine je poslovna cona na 20 hektarih, ki jo je občina uredila v glavnem v času prejšnjega mandata (2006 – 2010). Najpomembnejša tovarna v coni je v lasti nemške družbe Odelo, ki izdeluje smernike in zadnje luči za prestižne avtomobilske znamke. Podjetje je v petih letih povečalo prihodke z 42 na 103 milijone evrov, leta 2008 je zaposlovalo 397 ljudi, lani 717 – letos naj bi jih že okrog 1.000.  Župan v odgovoru na našo anketo poudarja: »Ravno s komunalno opremljenim zemljiščem in urejenimi urbanističnimi  načrti smo uspeli privabiti podjetje Odelo, ki ima danes 1000 delovnih mest.«   V Preboldu imata svoje zmogljivosti še pomemben evropski izdelovalec fotonapetostnih modulov Bisol (okrog 250 zaposlenih) in nemški proizvajalec dimniških sistemov Schiedel (okrog 50 zaposlenih). Podobno velike cone v bližnjih krajih (Polzela, Vojnik) niso niti približno tako uspešne.

»No nonsense« pristop

Na prvi pogled bi lahko rekli, da je bila občina Prebold pač  rojena pod srečno zvezdo. Župan občine je gradbenik in kaj dela občina? Gradi. V petih letih je za ceste porabila 35 odstotkov proračuna (povprečje: 15 odstotkov). Nobene strategije, nič retorike o sonaravnem razvoju.

Podrobnejši pogled vendarle daje slutiti, da se za uspehi občine Prebold skriva več kot naključje in da občina vendarle ima konsistentno razvojno politiko. Tej politiki bi lahko rekli lean and mean. Občina je načrtno majhna. S čim manjšo porabo skuša zagotoviti dobre osnovne pogoje predvsem za delo, a tudi za življenje, ob tem pa se ne vmešava v delo gospodarstva, ga ne »spodbuja«. Na socialnem področju se odziva glede na potrebe. Na področjih, kjer je občina aktivnejša, skuša denar za to dobiti iz evropskih virov. Karkoli si o vsem tem mislimo, pristop zaenkrat izvrstno deluje.

Energetsko varčevanje

Občina za trajnostno energetiko neposredno res ne namenja niti evra. Posredno so naložbe občine vseeno okoljsko obarvane: ko obnovijo javne zgradbe, jih ob tem energetsko sanirajo. Ko obnovijo javno razsvetljavo, preidejo na okolju prijazno. Pri tem v občini ne skrivajo, da je motiv za te odločitve ekonomski: pri stroških javne razsvetljave je prihranek denimo 35-odstoten, celotna naložba pa bo s temi prihranki pokrita v treh letih. Zanimivo je tudi, da je Prebold - kljub majhnim (ali skritim) odhodkom za varovanje okolja – nadpovprečno uspešen tudi pri zmanjševanju količin zbranih odpadkov (32 odstotkov v petih letih, 52. mesto). 

A pod črto: pri vodenju občine ne zaznamo jasnih dolgoročnih usmeritev. In pri najboljši volji ne moremo najti pri delu občine Prebold aspekta, ki bi imel v sebi vsaj pridih inovativnosti.

ŠKOFLJICA: PRIVLAČNA ZA PRISELJEVANJE

Število prebivalcev: 9.744

Se spomnite pesmi Janija Kovačiča »Jest grem gor na Škoflco«? Čeprav Škofljica že dolgo ne gosti več častivredne ustanove, o kateri govori pesmica, številni sledijo glavni refren. Občina je namreč med najbolj priljubljenimi kraji v Sloveniji za priseljevanje.

Škofljica dobro izkorišča ugodno lego na stičišču med mestnim robom in podeželjem. Kvantitativni indeksi kažejo izredno dinamičen in kakovosten razvoj občine, ki že tako sodi med bogatejše. Občina s številnimi projekti v zadnjem obdobju uspešno sledi strateškim smernicam, ki poudarjajo razvoj v »kakovostno bivalno okolje z zagotovljenimi javnimi storitvami«, ki postane »središče novih priložnosti«. V zelo bogatem spektru aktivnosti bi morda podčrtali ureditev javnega prevoza.

Če nam je večina občin na našo anketo o ciljih in rezultatih v času sedanjega mandata odgovorila na eni strani, je Škofljica za to potrebovala kar 54 strani. Odgovor na nek način uteleša delovanje občine: izredna prizadevnost in delavnost, a strateški način razmišljanja (ki zna postaviti jasne prioritete) ni ravno  ponotranjen. Kakorkoli, pridnost (ob ugodni legi kraja) Škofljici zaenkrat prinaša dobre razvojne rezultate – vsaj ko gre za tiste aspekte, ki jih pokažejo merljivi kazalniki.

Škofljica je ena od najhitreje razvijajočih se občin v Sloveniji. Na račun lege na pragu Ljubljane je zelo privlačna za priseljevanje, izboljšuje se izobrazbena struktura , ugodna gibanja so na trgu dela in v gospodarstvu.

Občina je prva v Sloveniji v treh stvareh

Prva je sprejela strateško odločitev za »zmerno omejevanje priseljevanja«, saj je gibanje priseljevanja na podeželje ob mestu začelo resno ogrožati kakovost življenja v kraju. Vsaj po mnenju nekaterih občanov pa ta strateška usmeritev še zdaleč ni zaživela. Po lastnih navedbah je prva izdelala sistem javnega prometa z minibusi, ki pokriva celotno občino. Ima prvo zasebno gimnazijo (Želimlje) in jo tudi podpira. Rezultati gimnazijcev z Želimelj na maturah so nadpovprečni.

Ureditev javnega prometa

Zaradi dnevnih migracij iz, skozi in v občino – povsem razumljivo – Škofljica namenja prometu veliko pozornost. Občina pri tem sodeluje z regijo in Ljubljano ter se z gradnjo parkirišč vključuje v sistem »parkiraj in pelji se«. V sodelovanju z Ljubljanskim potniškim prometom je vzpostavila linije minibusov za vse kraje v občini. Linije so neposredno povezane z ljubljanskim mestnim potniškim prometom (linija 3B). Plačevanje prevoza poteka s kartico Urbana, na račun občinske subvencije pa je cena prevoza enaka tisti v prvi coni (torej samem mestu).

V izvedbenih dokumentih občine (za razliko od strategije, ki jo je pripravila zunanja agencija) so projekti postavljeni hkrati kot aktivnost, cilj in merilo. To daje slutiti, da se strateško razmišljanje v občini še ni prav udomačilo. Pri občinskih projektih (z nekaj izjemami) pogrešamo sveže ideje in inovativne prijeme. 

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva