Finalisti 2015

Zlati kamen 2015:

ŠENTRUPERT Z ENERGIJO 21. STOLETJA

Šentrupert je edina slovenska občina, ki bi lahko postala energetsko samozadostna že v bližnji prihodnosti

  • Število prebivalcev (2014): 2.917
  • Proračun (2014): 4.100.318€
  • Delež območij NATURA 2000 v občini: 3,9 odstotka

  »Občina Šentrupert je s priznanjem Slovenijo uvrstila na svetovni zemljevid skupnosti, ki nameravajo svojo energetsko porabo v celoti pokriti iz lastnih obnovljivih virov.« Tako je župan Rupert Gole komentiral priznanje za energetsko samozadostno občino iz obnovljivih virov energije, ki ga je Šentrupert prejel lani jeseni na mednarodnem kongresu v Kasslu. Šentrupert je na področju trajnostne energetike primer majhne občine, ki je lahko zgled tudi na globalni ravni.

Leta 2012 se je Šentrupert v akciji Zlati kamen uvrstil na drugo mesto zaradi strateške usmerjenosti občine in inovativnih projektov (kot je Muzej kozolcev). Energetska samozadostnost občine se je takrat zdela imenitna vizija: ambiciozna, a oddaljena. V kratkem času so v občini postavili glavne izvedbene temelje, s pomočjo katerih se vizija že udejanja.  

V občini so na začetku desetletja izboljšali kakovost ogrevanja v osnovni šoli in vrtcu, ki je sicer tudi prvi v celoti lesen in energetsko varčen vrtec v Sloveniji. Novost je ustanovitev javnega podjetja (v 100-odstotni lasti občine Šentrupert) Energetika Šentrupert. Podjetje je pred slabim letom zgradilo kotlarno za ogrevanje celotnega kompleksa zaporov na Dobu z lesnimi sekanci. Postopno naj bi tako omogočili daljinsko ogrevanje za celotno občino.

V Šentrupertu so jeseni zgradili ti. kogeneracijo, torej elektrarno na lesne sekance, ki uporablja toplotno energijo za daljinsko ogrevanje, na območju nekdanje vojašnice v Puščavi pa bo zrasel Lesno-predelovalni center Šentrupert. Gradnja centra se je začela jeseni, Energetika Šentrupert pa bo iz njega pridobivala vse potrebne lesne sekance. Ta objekt je »nadaljevanje uresničevanja strategije Občine Šentrupert o energetski samooskrbi lokalne skupnosti«. Občina je začela tudi z dlje časa napovedovano gradnjo Lesno predelovalnega centra na območju bivše vojašnice. S tem se bo krog samooskrbe zaprl: v centru bodo predelovali les iz domačih gozdov, odpadki pa bodo namenjeni za proizvodnjo energije in ogrevanje. In s prihranki na račun energije bo občina lahko spodbudila dinamični razvoj na drugih področjih.

Res je, da v občini pogrešamo številne elemente dobrega razvoja: aktivnosti niso enakomerno usmerjene, delovanje ni tako transparentno, kot bi si želeli. Toda vse to odtehta izjemna moč vizije, inovativnost v pristopih in trmasta vztrajnost, s katero v občini to vizijo uresničujejo. Prav zato je Šentrupert ob vseh drobnih pomanjkljivostih morda bolj kot katerakoli občina v Sloveniji na dobri poti, da postane zgleden model razvoja lokalne skupnosti 21. stoletja.

 


 

ANALIZA PRORAČUNA

  • Trajnostni indeks 2015: 24,91 (30. mesto v regiji, 109. mesto v Sloveniji)
  • Delež »zelenega proračuna« (2009 – 2017): 0,5%*

 

  • Sredstva EU skladov za okoljske projekte (2007 – 2013): 0
  • Zaključni računi (2009 – 2013) – »zeleni odhodki«: 59.878€
  • Načrtovani »zeleni odhodki« v NRP (2014 – 2017)*: 408.121€
  • Indeks finančne samostojnosti: 85 (138. mesto)

*op.: Šentrupert nima sprejetega proračuna za 2015. NRP 2014-2017 vsebuje večinoma le projekte za leto 2014.

Rezultati proračunske analize zaznamuje nekaj posebnosti. Prvič, sredstva, ki jih je občina prejela pred letom 2014 iz skladov EU, niso bila namenjena za okoljske projekte. Drugič, občina nima sprejetih razvojnih načrtov po 31.12.2014.

V zadnjih petih letih so bila sredstva na »trajnostnih kontih«  – če jih preračunamo na število prebivalcev – relativno visoka: 11 evrov na prebivalca za varstvo narave in 12 evrov za varčevanje z energijo in prehod na trajnostne vire. Lani so v Šentrupertu tempo še močno dvignili: za trajnostne projekte so namenili okrog 65.000 evrov – toliko kot prej v petih letih (vsaj po uradnih podatkih). To znaša 1,6 odstotka proračuna.

Na prvi pogled preseneča, da Šentrupert za svoje trajnostno usmerjene projekte ni pridobil evropskih sredstev. To se je spremenilo že lani: iz skladov EU je prišla polovica sredstev za novo kotlarno za ogrevanje zaporov na Dobu. Tudi projekt Remida (več o projektu v nadaljevanju) financira EU.

Žal nimamo podatkov o tem, kako bo občina ohranjala ritem naložb v okoljske projekte v bližnji prihodnosti.

STRATEGIJA IN POLITIKA

  • Skupna ocena: 48%
  • Strategija:64%
  • Politična kultura in odprtost: 18%
  • Področja delovanja: 63%

 

Šentrupert sodi med manjše kraje, ki imajo temeljni strateški dokument. Očitamo mu lahko le, da gre za tipsko analizo, ki jo po enakem vzorcu za občine pripravlja zunanje svetovalno podjetje. Ne glede na to pa lahko iz programov in aktivnosti občine razberemo izrazit strateški pristop.

Na področju politične kulture in transparentnosti je stanje daleč od zglednega. Občina objavlja le (nepregledne) zapisnike sej sveta, medtem ko gradiva niso dostopna. Zadnji objavljeni proračunski dokument je za leto 2012! Ni nobenih znamenj, ki bi kazali, da občina skuša vključevati občane v odločanje. Šentrupert sicer sodeluje s sosednjimi občinami in kraji v tujini, a tudi na tem področju ne izstopa.

Aktivnosti občine so bogate, težko pa bi govorili, da so enakomerno usmerjene na posamezna področja. Občina močno izstopa pri aktivnostih, povezanih z okoljem, varovanjem kulturne dediščine in socialno varnostjo starejših. Zdi se, da pri tem povsem zanemarja mlade. Podpovprečna je tudi raven aktivnosti, povezanih z razvojem podeželja in varstvom ranljivih skupin. Aktivnosti na področju samooskrbe z energijo so po drugi strani za tako majhno občino na tako visoki ravni, da smo občini pripisali dodatne točke.

 

ANALIZA ISSO

Indeks ISSO: 43,71 (86. mesto)

 

V analizi osmih področij izstopa zlasti demografija (Šentrupert je na tem področju na prvem mestu) in sicer na račun priseljevalnega vala pred nekaj leti – podatkov nimamo, a verjetno je šlo za gradnjo stanovanjskih blokov in s tem ponudbo novih,  cenovno ugodnih stanovanj. Na drugi strani moramo opozoriti na trg dela in na učinkovitost občine, kjer vrednosti kazalnikov niso najugodnejše. Občina je razmeroma draga in ima zelo majhen delež zaposlenih prebivalcev. 

 

Razvojno najbolj prodorna občina zahodne Slovenije:

ŠEMPETER-VRTOJBA – ZGLEDNI EVROPEJCI

Glede na obseg in pomen sodelovanja v čezmejnih projektih je Šempeter Vrtojba morda najbolj »evropska« občina Slovenije

  • Število prebivalcev (2014): 6.304
  • Proračun (2014): 13.794.093€
  • Delež območij NATURA 2000 v občini: 0

 Zakaj je Šempeter Vrtojba regionalna zmagovalka med zahodno slovenskimi občinami? Prvič, ker znajo v kraju združiti dinamičen razvoj na praktično vseh področjih s trajnostnimi načeli. In drugič, ker so med občinami, ki znajo najbolj spretno sodelovati z drugimi kraji tako v Sloveniji kot onstran meje.

Občina Šempeter-Vrtojba se je na račun spretnega čezmejnega povezovanja in vključevanje v mednarodne projekte že uvrstila med finaliste za nagrado Zlati kamen. A od takrat se je sodelovanje s sosedi razvilo do te mere, da lahko govorimo o novi kakovosti. Ta razvoj poteka v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje za čezmejno povezovanje Nove Gorice, Šempetra-Vrtojbe in Gorica. Tri mesta v združenju pripravljajo skupno razvojno strategijo – poteza, ki je inovacija v evropskem prostoru.

Skupna strategija treh mest vključuje vrsto projektov na področju zdravstva (povezovanje bolnišnic), logistike (skupno logistično vozlišče, povezovanje železnic), energetike, turizma, kulture in športa. Za izvedbo projektov v obdobju do leta 2020 je združenje EZTS GO lani iz skladov EU pridobilo 10 milijonov evrov. Trije pilotni ukrepi so organizacija skupnih storitev na področju zdravstva (porodnišnica, delo z odvisniki), povezava turistične promocije v okviru projekta Soča in načrt razvoja območja nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba (logistični center). Med načrtovanimi projekti je tudi priprava skupnega akcijskega načrta za trajnostno energetiko treh mest. Poleg tega so tri mesta začela medsebojno usklajevati prostorske načrte: urbanistično usklajevanje bo potekalo zlasti na devetih izbranih območjih.

Šempeter-Vrtojba je najmanjša občina v tem združenju, a je v sodelovanje močno vpeta (sodelovanje bolnišnic, razvoj logističnega centra). Ob tem je občina, ki je stopnji doseženega razvoja prav v slovenskem vrhu,  dinamična in uspešna na celi vrsti področij.

Analiza proračuna pokaže, da je razvoj občine močno trajnostno obarvan. To lahko razberemo tudi z projektov. Zgleden primer je prenova javne razsvetljave, s katero bodo zmanjšali stroške za energijo za 80 odstotkov. Za razliko od podobnih projektov po drugih krajih pa projekt ni meril le na nižje stroške, ampak tudi na bolj kakovostno in ljudem ter živalim prijaznejšo svetlobo.

Novejši primer za spretno delovanje občine na socialnem področju je odprtje Humanitarne hiše v Šempetru. Država je prenesla na občino prostore bivšega mejnega prehoda Šempeter. Občina je v njih uredila prostore za občinske humanitarne organizacije: Rdeči križ, Karitas in Regijsko Društvo diabetikov Nova Gorica. Med zanimivimi praksami občine (v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo in LAS) omenimo podjetniško tekmovanje za šolarje, študente in dijake (tehnološki park), organizacijo Dneva obnovljivih virov in učinkovite rabe energije in spodbujanje samooskrbe ter oživitev avtohtonih sort zelenjave (kot del akcije Kupujmo Goriško).

 


 

ANALIZA PRORAČUNA

  • Trajnostni indeks 2015: 63,78 (1. mesto v regiji, 6. mesto v Sloveniji)
  • Delež »zelenega proračuna« (2009 – 2017): 3,8 odstotka
  • Sredstva EU skladov za okoljske projekte (2007 – 2013): 198.073€
  • Zaključni računi (2009 – 2013) – »zeleni odhodki«: 1.003.725€
  • Načrtovani »zeleni odhodki« v NRP (2014 – 2017): 1.163.754€
  • Indeks finančne samostojnosti: 143 (30. mesto)

V občini Šempeter-Vrtojba z vrsto projektov že leta sistematično vlagajo sredstva tako v varstvo okolja (58,77€ na prebivalca v petih letih – 18. mesto) kot v trajnostno rabo in proizvodnjo energije (98,88€ na prebivalca – 7. mesto v Sloveniji). Z 31,42 evra sredstev za projekte s trajnostno vsebino iz evropskih virov se občina uvršča na sredino seznama (115. mesto). Gre za denar za energetsko sanacijo javnih objektov. Za energetsko obnovo je predvidenih tudi največ sredstev v načrtu razvojnih programov, občina pa bo razvijala tudi (čezmejno) omrežje kolesarskih stez in okolju prijaznejšo javno razsvetljavo. 

 


 

 STRATEGIJA IN POLITIKA

  • Skupna ocena: 51%
  • Strategija:27%
  • Politična kultura in odprtost: 59%
  • Področja delovanja: 71%

 

Res je, da  je Šempeter Vrtojba nima lastnih strateških dokumentov. To bi lahko ocenili kot že kar nedopustno  za tako močno občino, če bi ne pripravljali skupne strategije z Novo Gorico in Gorico v Italiji. Prav sodelovanje Šempetra-Vrtojbe z drugimi kraji tako v Sloveniji kot tujini je med najpomembnejšimi kakovostmi občinske politike. Delovanje občine je za slovenske razmere dokaj transparentno: tako na primer pred sprejetjem proračuna poteka javna razprava (kar še zdaleč ni pravilo). Občina ima izjemno bogat spekter aktivnosti na vseh ključnih razvojnih področjih. Poleg okolja moramo posebej omeniti, da je Šempeter-Vrtojba med občinami, ki namenjajo največ sredstev za programe za mlade.

 


 

ANALIZA ISSO

Indeks ISSO: 52,38 (5. mesto)

 Šempeter-Vrtojba sodi med razvojno najuspešnejše slovenske občine. Občina se stalno uvršča med prvih pet krajev z najvišjo vrednostjo sestavljenega indeksa ISSO (dve leti je bila celo na prvem mestu). V občini je zelo dinamično podjetniško okolje, ki je privlačno za izobražene. Močno nad povprečjem so tudi vlaganja občine v trajnostno obarvane projekte – Šempeter Vrtojba beleži visoko vrednost okoljskega indeksa predvsem zaradi aktivnosti. Šibka točka so vrednosti demografskih kazalnikov, zlasti zaradi hitro starajočega se prebivals

 

Razvojno najbolj prodorna občina od Posavja do Koroške:

ZDRAVO MESTO SLOVENSKE KONJICE

Slovenske Konjice izstopajo po aktivnostih, s katerimi na eni strani zmanjšujejo količine odpadkov in emisije toplogrednih plinov, na drugi pa krepijo vključenost vseh skupin prebivalcev v procese v občini

  • Število prebivalcev (2014): 14.453
  • Proračun (2014): 12.296.478€
  • Delež območij NATURA 2000 v občini: 12,5 odstotka

Slovenske Konjice so solidno razvita občina, ki jo na eni strani odlikuje strateški pristop, na drugi pa širok in bogat spekter uravnoteženih aktivnosti na vseh ključnih področjih. V občini izstopajo kot »early adopters«: znajo zelo spretno poiskati inovativne in zanimive evropske in slovenske projekte. Tako so se med prvimi lokalnimi skupnostmi vključili v projekt Evropa za državljane. Temu projektu Evropa očitno namenja v obdobju 2014 – 2020 dokaj veliko pozornost. Slovenske Konjice so med občinami, ki najbolj podpirajo centre ponovne uporabe. Bile so med občinami, kjer je lani najprej zaživela pobuda komunalnih podjetij Skupaj za boljšo družbo. Povsem izvirna pa je aplikacija, ki jo občina ponuja prebivalcem in ki meri na zmanjševanje količin odpadkov.

Slovenske Konjice so se vključile v čezmejni projekt Stop CO2, s katerim želijo čim bolj zmanjšati porabo energije za javno razsvetljavo. Projekt povezuje tri tehnologije: nadzorne geografske sisteme, sisteme za brezžični prenos informacij in tehnologijo za učinkovito razsvetljavo. V projektu Slovenske Konjice tesno sodelujejo s hrvaškimi občinami (projekt so pripravili na Reki).

V okviru projekta Zdravo mesto ponujajo Slovenske Konjice občanom brezplačno aplikacijo za mobilne telefone, ki uporabnikom pomaga zmanjševati količine odpadkov. Ob tem aplikacija nudI vrsto drugih informacij in mogoča hitro javljanje ilegalnih odlagališč in podobnih težav. Projekt Zdravo mesto vključuje tudi potujočo kliniko ponovne uporabe, s pomočjo katere želijo čim bolj približati občanom osveščanje in izobraževanje na tem področju. Prek projekta Zdravo mesto v občini spodbujajo tudi lokalno pridelavo zdrave hrane.

V tem kontekstu bi omenili še aktivnosti komunalnega podjetja Slovenske Konjice – podjetje je med prvimi pristopilo k pobudi Skupaj za boljšo družbo, ki je nastala pod okriljem Zbornice komunalnega gospodarstva. Namen akcije je zmanjševanje nastajanja odpadkov (spodbujanje ponovne uporabe), spodbujanje k pitju vode iz pipe in zlasti zmanjševanje količin odpadne hrane – prav Slovenske Konjice so bile med prvimi občinami, ki so na tem področju pripravile akcijo.

V okviru projekta Evropa za državljane je občina leta 2013 pripravila akcijo Srečanja državljanov na podlagi pobratenja mest. V akcijo je bilo vključenih 9 prijateljskih mest iz sedmih držav – poseben poudarek akcije je bil vključevanje mladih in ranljivih skupin v procese odločanja pri oblikovanju lokalnih politik. Slovenske Konjice so pri tem predstavile dve dobri praksi, kjer je občina sodelovala kot projektni partner (»It's up to you« in »Najdi pot v lokalno skupnost«). Oba projekta sta bila mednarodna in sta merila na vključevanje mladih v demokracijo na lokalni ravni.

 


 

ANALIZA PRORAČUNA

  • Trajnostni indeks 2015: 21,03 (36. mesto v regiji, 142. mesto v Sloveniji)
  • Delež »zelenega proračuna« (2009 – 2017): 0,65 odstotka

 

  • Sredstva EU skladov za okoljske projekte (2007 – 2013): 232.817€
  • Zaključni računi (2009 – 2013) – »zeleni odhodki«: 59.878€
  • Načrtovani »zeleni odhodki« v NRP (2014 – 2017): 408.121€
  • Indeks finančne samostojnosti: 110 (76. mesto)

Slovenske Konjice so značilen primer občine, kjer številne naložbe, ki bi jih lahko označili za trajnostno naravnane, ostanejo skrite (sredstva za energetsko sanacijo šol tako najdemo med odhodki za izobraževanje). Zato nam indeks sam po sebi preprosto ne pove dovolj.

Okrog 60.000 evrov za varovanje narave v petih letih pomeni nekaj več kot 4 evre na prebivalca: majhen znesek, a le 140 občin uradno sploh kaj nameni v ta namen. Po uradnih podatkih občina v petih letih za varčevanje z energijo ni namenila niti evra. Če pogledamo posamezne projekte občine pobliže, je slika drugačna. Za energetske sanacije osnovnih šol so porabili v zadnjih dveh letih 193.000 evrov. Za ambiciozen program energetsko učinkovite prenove javne razsvetljave je šlo leta 2013 iz proračuna 145.000 evrov. Za projekt Očistimo reko Dravinjo so porabili 415.000 evrov. 1.200 evrov letno namenijo za ekološko izobraževanje na osnovni šoli.

 


 

 STRATEGIJA IN POLITIKA

  • Skupna ocena: 60%
  • Strategija:70%
  • Politična kultura in odprtost: 41%
  • Področja delovanja: 75%

Slovenske Konjice imajo razvojno strategijo in jo tudi izvajajo. Na deklarativni ravni je strategija izrazito trajnostno obarvana. Ko gre za aktivnosti in programe, je ta trajnostna usmerjenost manj poudarjena, oziroma omejena na nekatera področja.

Politična kultura (transparentnost delovanja) je glede na naše kazalnike na solidnem povprečju. Na eni strani imamo dobro obveščanje občanov in precej intenzivno sodelovanje občine z drugimi kraji v Sloveniji in tujini. Na drugi strani je razvitih le malo oblik soodločanja občanov (izjema je bil precej odprt postopek pri sprejemu razvojne strategije). Aktivnosti občine so – glede na velikost – intenzivne, občina pa ne zanemarja nobenega od glavnih razvojnih področij.   

 


 

ANALIZA ISSO

Indeks ISSO: 44,05 (81. mesto)

Slovenske Konjice so med razvojno uspešnejšimi občinami. Šibka (presenetljivo) je zlasti vrednost indeksa za socialno kohezijo. Indikatorji za okolje bi pokazali boljše vrednosti na področju aktivnosti, če bi v občini beležili izdatke na drug način. Vrednost indeksa na področju izobrazbe prav tako zbuja pozornost – pri solidno razviti občini, ki sodi v Sloveniji med večje, bi pričakovali vsaj povprečno stanje.

 

Razvojno najbolj prodorna občina vzhodne Slovenije:

LJUTOMER NA DOBRI POTI

Ljutomer ni na dobri poti le zato, ker ima prometno strategijo, nagrajeno na evropski ravni.

 Število prebivalcev (2014): 11.580

  • Proračun (2014): 22.491.523€
  • Delež območij NATURA 2000 v občini: 4,9 odstotka

 Občina Ljutomer izstopa po zelo aktivnem pristopu, ki je sicer močno usmerjen v razvoj infrastrukture, a ima ravno tako izrazite okoljske in socialne poudarke.  V štirih letih so v občini »izpeljali 40 infrastrukturnih projektov v skupni vrednosti 30 milijonov evrov. Za to so pridobili 11 milijonov nepovratnih sredstev. Ob tem so se transferji iz državnega proračuna zmanjšali za 9 odstotkov.«

Ljutomer je sicer pozornost zbudil pred tremi leti, ko je kot »prva manjša občina v Sloveniji s trajnostno prometno strategijo« prejel evropsko nagrado za trajnostno mobilnost. Strategija je naravnana izrazito pragmatično, mesto pa jo dokaj uspešno implementira. V zadnjem času si v mestu prizadevajo, da bi k nam čim bolj uspešno prenesli dobre prakse avstrijskega mesta Güssing, ki velja za zgleden primer energetske samooskrbe (občino smo predstavili na konferenci Zlati kamen 2012). V ta namen so oblikovali slovensko-avstrijsko partnerstvo (PEMURES) in leta 2010 v Ljutomeru ustanovili COVE – Kompetenčni center za obnovljive vire energije Ljutomer. Center je oblikovan po vzoru podobnih ustanov iz avstrijske Gradiščanske. V centru so med drugim analizirali neizkoriščene možnosti hitrorastočih rastlin.

Kar pri vodenju občine Ljutomer zbuja pozornost, sta ciljna in projekta usmerjenost. Kolikor lahko sklepamo iz javnih objav, zasledujejo vsa pomembna razvojna področja s pomočjo merljivih kazalnikov. To velja na primer tudi za področji kulture in športa. V občini so izmerili, »da se s športom ukvarja 3.800 občanov ali 30 odstotkov« in so po letu 2010 povečali sredstva za šport za 22 odstotkov. Sredstva za društva v občini so povečali v tem obdobju za 60 odstotkov, društva v občini pa imajo skupaj kar 14.000 članov. Gospodarstvo so razbremenili z znižanjem nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, ob tem pa začeli graditi novo poslovno cono, ki naj bi privabila nove investitorje.

Sistem standardiziranih kazalnikov ISSO žal ne potrjuje prav vseh trditev mestne uprave o uspešnosti.  Na splošno kritični kazalniki uspešnosti  kažejo, da ima Ljutomer pred seboj še precej razvojnih izzivov. Toda na drugi strani mestna politika izstopa tako po obsegu aktivnosti kot po očitno dobri premišljenosti posameznih potez.

 


 

 ANALIZA PRORAČUNA

  • Trajnostni indeks 2015: 23,73 (22. mesto v regiji, 116. mesto v Sloveniji)
  • Delež »zelenega proračuna« (2009 – 2017): 0,8 odstotka

 

  • Sredstva EU skladov za okoljske projekte (2007 – 2013): 97.038€
  • Zaključni računi (2009 – 2013) – »zeleni odhodki«: 158.423€
  • Načrtovani »zeleni odhodki« v NRP (2014 – 2017): 463.910€
  • Indeks finančne samostojnosti: 89 (132. mesto)

 

Ljutomer je med občinami, ki namenjajo v primerjavi z ostalimi nekoliko več sredstev za varstvo okolja in trajnostno energijo: 10,28 evra na prebivalca v petih letih za varstvo okolja (64. mesto) in 3,13 evrov za trajnostno energijo (56. mesto).

Sredstva, ki jih je pred letom 2014 Ljutomer pridobil za trajnostne projekte iz evropskih skladov, so precej skromna. S tem denarjem so v mestu financirali energetsko prenovo osnovne šole. Glede na načrt razvojnih programov se je stanje v letu 2014 nekoliko spremenilo. Sicer Ljutomer sodi med občine, kjer so odhodki za trajnostno usmerjene projekte precej težko identificirati (energetska prenova objekta je v proračunu zabeležena kot »obnova« ali »sanacija«). Tudi načrt razvojnih programov je praktično omejen na leto 2014.

 


 

STRATEGIJA IN POLITIKA

  • Skupna ocena: 46%
  • Strategija:45%
  • Politična kultura in odprtost: 47%
  • Področja delovanja: 42%

 

Občina nima temeljnega in povezovalnega strateškega dokumenta, ki bi izhajal iz identitete kraja. Zato ima Ljutomer celo vrsto (natančneje – osem) dobro pripravljenih delnih strategij za posamezna področja: varstvo okolja, trajnostni promet, energetiko in podobno. Na področju politične kulture analiza pokaže solidno stanje, ki je rahlo nad povprečjem. Ljutomer je med kraji, kjer se zavedajo pomena vključevanja prebivalcev in podjetij v procese odločanja. Pred sprejetjem proračuna je doslej potekala javna razprava v vseh krajevnih skupnostih. Tudi sicer naj bi pred vsemi pomembnejšimi odločitvami sklicevali zbore krajanov in občanov ali pripravljali delavnice. Za sistematično sodelovanje z gospodarstvom so v občini oblikovali obrtno podjetniški strateški svet. Prijem, ki smo ga doslej zasledili le še v eni občini.

V občini pokrivajo z aktivnostmi prav vsa ključna področja; posebej izstopajo projekti na področjih trajnostne ureditve prometa in energije. Večina projektov v zadnjih letih je bila sicer infrastrukturne narave.

 


 

ANALIZA ISSO

Indeks ISSO: 37,84 (165. mesto)

 Vrednost sestavljenega kazalnika ISSO za Ljutomer je pod slovenskim povprečjem. Izrazito podpovprečen je zlasti indeks socialne kohezije – zlasti na račun deleža prebivalcev, obsojenih za kazniva dejanja. Glede na ostale okoliščine in gibanja v regiji je presenetljivo dobra vrednost indeksa trga dela. Ljutomer nadpovprečno veliko sredstev namenja za aktivno politiko zaposlovanje in rezultati (gibanje brezposelnosti, število delovnih mest) bi lahko pomenili, da ta politika deluje. Na področju učinkovitosti naši kazalniki žal ne potrjujejo povsem navedb predstavnikov občine o tem, za koliko so uspeli zmanjšati stroške. Drugače je, ko gre za raven aktivnosti:   kot smo že omenili, po tej plati Ljutomer izrazito izstopa. 

 

Zahodna Slovenija: Kranj in Piran

Osrednja in jugovzhodna Slovenija: Kostel in Ljubljana

Od Posavja do Koroške

Vzhodna Slovenija

 

ENERGETSKO UČINKOVITI KRANJ

Gorenjci včasih veljajo za (pretirano) varčne. Ko gre za energijo, se ta lastnost iz hibe spremeni v prvovrstno vrlino.

 Število prebivalcev (2014): 55.764

  • Proračun (2014): 77.975.400€
  • Delež območij NATURA 2000 v občini: 19,4 odstotka

 Gorenjsko regijsko središče Kranj izstopa prav po svoji energetski varčnosti. Energetske prenove stavb so na račun evropske radodarnosti med najbolj razširjenimi projekti, ki se jih v zadnjih letih lotevajo občine. Med najboljšimi primeri, ki kažejo, da ta prenova lahko pomeni več kot le izolacijo strehe in fasade, je prav Kranj. Kolikor lahko sodimo, izvaja ta mestna občina strategijo trajnostnega razvoja na precej dosleden način. Pomemben člen te strategije so ukrepi na področju varčevanja z energijo in prehodom na trajnostne vire.

S programom energetske prenove so v Kranju začeli že leta 2002, torej precej pred  evforijo, ki jo je spodbudil evropski denar. Zdaj se lahko pohvalijo v gorenjski prestolnici že pohvalijo z otipljivimi rezultati. Večji projekti energetske prenove javnih stavb v mestni občini združujejo pasivno varčevanje z energijo (izolacija stavbe) z aktivnimi: soproizvodnjo toplotne in električne energije (kogeneracija), gradnjo sončnih elektrarn in uporabo geotermalne energije.

Po tem načelu je bilo prenovljeno celotno stanovanjsko naselje Planina. Posebej pomembno je, da je pobuda prišla od občanov (Civilna iniciativa Ogrevanja za Planino), za izvedbo pa so ustanovili konzorcij, ki je povezal občane in podjetja (Petrol, HSE, Gorenjske elektrarne, Domplan). S kombiniranjem pasivnih in aktivnih elementov prenavljajo tudi druge javne objekte. Največji je pokriti bazen, ki ga po novem ogrevajo tudi s sočnimi kolektorji in geotermalno energijo. Prihranek pri toploti znaša 35 odstotkov ali 3,4 milijone kilovatnih ur na leto. Ob tem objekt prihrani precej elektrike (10 odstotkov) in vode.

Kranj je za svoje politiko na področju energije prejel že vrsto priznanj (En.občina, Slovenija znižuje co2). Razvojna strategija postavlja trajnostni razvoj na prvo mesto, poudarja pa tudi odprtost, znanje, inovativnost in podjetnost. Med pomembnimi razvojnimi vzvodi strategija omenja »podjetniški inkubator za mlade«. Leta 2014 je v okviru kranjskega tehnološkega parka Kranj zaživel inkubator smart:up, namenjen zlasti začetnikom in »svobodnjakom«. Inkubator ponuja prostor, storitve, svetovanje, izobraževanje in zlasti povezovanje (coworking), za začetnike pa je v prvem letu povsem brezplačen.

Inkubator Smart:up bi lahko označili kot primer inovativne dobre prakse. Enako velja za projekt Omamljen.si z delom, ki združuje trajnostni razvoj in socialno integracijo ranljivih skupin, pri tem pa povezuje zelo heterogene deležnike.  Ta projekt je ena od aktivnosti občine, ki kaže, da ima mestna razvojna politika tudi socialno noto.

 


 

ANALIZA PRORAČUNA

  • Trajnostni indeks 2015: 44,14 (8. mesto v regiji, 23. mesto v Sloveniji)
  • Delež »zelenega proračuna« (2009 – 2017): 1,75 odstotka

 

Znesek, ki so ga v Kranju porabili v petih letih za varovanje okolja, je simboličen (2.864€). Zato pa je Kranj med vodilnimi občinami, ko gre za odhodke za trajnostno rabo energije in prehod na obnovljive vire: z 51,4€ v petih letih na prebivalca se mestna občina uvršča na 12. mesto v Sloveniji.

Iz evropskih virov so v Kranju do leta 2013 za projekte s trajnostno vsebino prejeli 1,3 milijona evrov ali 24,1 evra na prebivalca (120. mesto). Mestna občina je pridobila sredstva za energetsko sanacijo objektov in prenovo javne razsvetljave. Ti dve aktivnosti ostajata pomembni tudi v obdobju do leta 2017: samo lani je bilo za energetsko sanacijo javnih stavb v proračunu predvidenih več kot 2 milijona evrov. Med ostalimi načrtovanimi naložbami izstopa nakup okoljsko sprejemljivejših vozil (avtobusov in gospodarskih vozil) za slab milijon evrov.

 


 

STRATEGIJA IN POLITIKA

  • Skupna ocena: 66%
  • Strategija:64%
  • Politična kultura in odprtost: 56%
  • Področja delovanja: 79%

 

Mesto ima strategijo trajnostnega razvoja do leta 2023 – gre za temeljit strateški dokument z jasno povezavo z izvedbenimi programi. Lani je bila leta 2009 pripravljena strategija prenovljena, ne vemo pa, v kolikšni meri se bo implementacija nadaljevala po menjavi župana na lanskih volitvah.

Na področju politične kulture in odprtosti bi posebej podčrtali zlasti, da je Kranj med zelo redkimi občinami, ki objavljajo rezultate javnih razpisov. Kot regijsko središče Kranj močno sodeluje z ostalimi kraji in ima številne pobratene in partnerske kraje v tujini.

Aktivnosti mestne občine so bogate in uravnotežene: posebej izstopajo na področju podjetništva in okolja, mesto pa nameni nadpovprečno veliko sredstev za pomoč različnim ranljivim skupinam.

 ANALIZA ISSO

Indeks ISSO: 52,01 (6. mesto)

 Kranj sodi med razvojno najuspešnejše občine v Sloveniji. Z izjemo socialne kohezije (kjer pa odstopanje navzdol ni preveliko) so vrednost nad povprečjem na prav vseh področjih. Odstopanji sta največji na področjih izobrazbe in okolja. Prav ti dve področji sta med tistimi, ki jih strategija trajnostnega razvoja mesta najbolj podčrtuje.

 


 

PIRAN SKRBI ZA RANLJIVE

Piran je bržkone slovenski prvak na področju inovativnih socialnih programov.

 

  • Število prebivalcev (2014): 17.783
  • Proračun (2014): 30.797.301€
  • Delež območij NATURA 2000 v občini: 40,4 odstotka

 

Piran sodi med občine, ki najbolj prepričajo z bogastvom in uravnoteženostjo aktivnosti. V mestu so pripravili vrsto izvirnih (in pragmatičnih) projektov za pomoč brezdomcem in ostalim najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Poleg socialnih so izraziti tudi trajnostni razvojni poudarki: v mestu raziskujejo možnosti za izrabo energije morja in za hlajenje prostorov s pomočjo sončne energije. Posebej prepričljiva se zdi strategija trajnostne mobilnosti mesta, ki meri tudi na zmanjševanje stoječega prometa, že zdaj pa ponuja brezplačni javni prevoz in dostavo z električnimi vozili.  

Piran je leta 2011 prejel priznanje En.občina zaradi »dobre vizije, razumevanja energetske problematike in pomena energetske učinkovitosti«. Aktivnosti po letu 2011 kažejo, da občina to vizijo tudi sistematično udejanja, četudi ne z največjo hitrostjo. Na začetku leta 2014 je bilo energetsko prenovljenih 14 od 34 javnih stavb v občini. Ta prenova je vključevala tudi prehod na obnovljive vire: zamenjava potratnih kotlov na kurilno olje na sodobne kotle na lesno biomaso v šolah, sončne elektrarne na šolah in Avditoriju. V občini ugotavljajo (Obrazložitve proračuna za 2014), da ostajajo obnovljivi viri v občini v glavnem neizkoriščeni. V zadnjih letih so v občini raziskovali možnosti, da bi za ogrevanje in hlajenje prostorov s toplotnimi črpalkami, ki bi izkoriščale razlike v temperaturi morja. Do udejanjenja zamisli še ni prišlo. Zato pa so v občini pričeli s projektom Adriacold – v prvem koraku naj bi postavili pilotni sistem za solarno hlajenje na vrtcu.

Pran subvencionira javni prevoz. V mestu sta bili doslej dve električni vozili, ki sta omogočali brezplačni prevoz in dostavo. Letos jim dodajajo še dva nova električna minibusa. Zanimiva podrobnost: sistem za brezplačno izposojo koles vključuje tudi tricikle, s katerimi je moč po mestnih ulicah pripeljati tudi večje predmete.

Posebno inovativnost in pestrost oblik zasledimo v Piranu pri projektih, ki merijo na ranljivejše skupine prebivalcev. Piran ima program celovite skrbi za brezdomce, ki med drugim vključuje tudi ekološko vrtnarjenje. Občina subvencionira prehrano socialno ranljivim prebivalcem, jim nudi brezplačno pravno pomoč, omogoča brezplačna hišna popravila za invalide in starejše in spodbuja krvodajalstvo.

 


 

ANALIZA PRORAČUNA

  • Trajnostni indeks 2015: 38,8 (11. mesto v regiji, 30. mesto v Sloveniji)
  • Delež »zelenega proračuna« (2009 – 2017): 1,3 odstotka

 

Za varstvo narave so v petih letih v občini Piran namenili 18,66 evra na prebivalca (37. mesto v Sloveniji), za trajnostne projekte na področju energije pa 29,2 evra (18. mesto). S pomočjo denarja iz evropskih virov so pred letom 2014 energetsko prenovili vrtec. Ti projekti se nadaljujejo tudi po lanskem letu.

Po načrtu razvojnih programov je  v letih 2014 in 2015 precej sredstev namenjenih za izdelave različnih študij in ocen, ki merijo zlasti na rabo obnovljivih virov energije v občini. Skupaj je za projekte, povezane s trajnostno rabo energije, do leta 2017 namenjenih 1,3 milijone evrov. Druga pomembna linija, s katero v občini nadaljujejo, je sistem trajnostne mobilnosti.

 

 


 STRATEGIJA IN POLITIKA

 

  • Skupna ocena: 42%
  • Strategija:24%
  • Politična kultura in odprtost: 32%
  • Področja delovanja: 75%

 

Piran ima pripravljene strateške dokumente za ključna področja, nima pa integralne razvojne strategije. Ključni strateški načrt je bil pripravljen za področje turizma (2009 – 2015). Mesto ima strategijo trajnostnega prometa, strateški pristop pa je očiten tudi na področju trajnostne rabe in proizvodnje energije.

Šibka točka občine je področje politične kulture in odprtosti. Dobri področji sta le dostop do glavnih razvojnih dokumentov in vpetost v mednarodne projekte. Zanimivo je, kako malo Piran sodeluje z drugimi kraji v Sloveniji. Povsem drugačna podoba je na področju aktivnosti (75 odstotkov): tu Piran močno izstopa, še posebej moramo omeniti socialne in okoljske programe, občina daje velik poudarek na programe za varovanje bogate kulturne dediščine (četudi bi se na tem področju bržkone dalo narediti še precej več) in ne zanemarja nobenega od bistvenih področij.

 


 

ANALIZA ISSO

Indeks ISSO: 47,70 (34. mesto)

Po vrednosti merljivih kazalnikov sodi Piran med razvojno najuspešnejše občine v Sloveniji. Šibki točki sta (značilno) demografija in socialna kohezija, medtem ko vrednosti najbolj presegajo povprečje na področjih gospodarstva in okolja. 

 


REPUBLIKA KOSTEL

Imajo vse: svoje jedi, običaje, festivale in narečje – in prebivalcev za dve večji stolpnici v mestu

  • Število prebivalcev (2014): 646
  • Proračun (2014): 3.459.549€
  • Delež območij NATURA 2000 v občini: 100 odstotkov

 Kostel sodi med občine z najmanj prebivalci. Demografska gibanja niso ugodna. Občina je na razvojno ogroženem področju. Vse to so klasični elementi za razvojno zaostalost in letargijo. A v Kostelu te letargije ne zaznamo. Nasprotno, v občini imajo zelo aktivno razvojno politiko in bogat spekter aktivnosti na vseh glavnih področjih. Po relativnih vlaganjih v projekte s trajnostno vsebino je občina, ki je v celoti uvrščena na območje Nature 2000, celo prepričljivo na prvem mestu v Sloveniji. Kostel je vključen v vrsto projektov, pri tem pa se spretno povezuje s sosednjimi občinami v regiji in na Hrvaškem. Kostel je zgleden primer zelo majhne občine, ki je za svojo velikost izjemno aktivna, kar najbolj upošteva načela trajnega razvoja in se pri tem močno opira na svojo izrazito kulturno identiteto – to je bogastvo, ki bi se v okviru večje občine skoraj zagotovo izgubilo.

Kostel ima svoj zavod za turizem in podjetniško cono z inkubatorjem. Občina Kostel je nosilec projekta Centri znanj, ki je namenjen turistom, obiskovalcem, turističnim ponudnikom, predvsem turističnim in ekološkim kmetijam iz območja LAS. Projekt prispeva k izboljšanju kvalitete življenja lokalnih prebivalcev in še posebej marginalnih skupin. Opremljeni prostori bodo omogočali tem skupinam vključevanje v različne aktivnosti. Kot osnovno infrastrukturo za podjetniški razvoj so v Kostelu vzpostavili poslovno cono z osnovno infrastrukturo. V občini deluje polnilnica mineralne vode Costella (ki – mimogrede – redno plačuje koncesijske dajatve).

Kostel deluje izrazito povezovalno: vključuje se v medobčinske projekte, v občini deluje medobčinska uprava za Kostel in sosednjo Osilnico, medobčinski inšpektorat pa si deli z Osilnico in Kočevjem. Občina je (skupaj z 18 drugimi kraji v regiji) vključena v projekt ekoremediacije (načini zaščite in obnove degradiranih okolij s pomočjo naravnih sistemov in procesov). S Hrvati (z mestom Delnice) sodelujejo v ekološkem projektu Zelena lepotica. Cilj projekta je zaščita vode na celotnem območju Kolpe. Z občinami v regiji (19 občin) sodeluje tudi pri skupnem razvoju trajnostnega turizma. Drug turistični projekt, pri katerem sodeluje občina, je  Svet Kolpe: »projekt celostne turistične ponudbe na obeh straneh državne meje vzdolž gornjega toka reke Kolpe, katerega glavni cilj je oblikovati novi skupen turistični produkt, ki bo omogočal razvoj visoko kakovostnega   trajnostno - regenerativnega turizma na podeželju.« Za področje turizma so v občini sicer pripravili posebno razvojno strategijo, ki poudarja »ekološki, zdravilen, sonaraven, sproščujoč«.

V Kostelu prirejajo letno okrog 15 različnih prireditev. Med temi so: festival etnoglasbe (Etnokostel), Tamburanje v Kostele (večdnevna kulturno etnološka prireditev), kulinarični prireditvi Kostelsko šišilo in tekmovanje v kuhanju kostelskega čužpajza (karkoli je že to) ter kolesarski maraton Costella. V občini imajo svoj uradni list (!) in občinsko glasilo Obzeranje v Kostele. Imajo svoje narečje, nošo in običaje. Imajo pobratene občine (Punat na Hrvaškem), društvo žena, društvo upokojencev, zvezo borcev, športno društvo, tamburaško skupino in – se razume – prostovoljno gasilsko društvo. 

Vse to z manj kot 650 prebivalci. Toda majhno število prebivalcev pomeni tudi, da občina finančno ni zmožna obnoviti gradu Kostel. Slikoviti grad bi bil lahko pomemben vzvod za realizacijo občinske turistične strategije. Lastništvo gradu je lani država prenesla na občino, a obnova bi stala sedem milijonov evrov. Zanimivo bo videti, če bo občina znala pridobiti evropski denar za ta projekt.

 


 

 ANALIZA PRORAČUNA

  • Trajnostni indeks 2015: 77,08 (1. mesto v regiji, 1. mesto v Sloveniji)
  • Delež »zelenega proračuna« (2009 – 2017): 4,9 odstotka

 

Obseg sredstev, ki jih namenja ta mikroobčina za trajnostni razvoj, je naravnost izjemen: več kot 500 evrov na prebivalca v petih letih za varstvo okolja in ohranjanje biotske raznolikosti in prav tako več kot 500 evrov na prebivalca za spodbujanje varčevanja z energijo in prehod na trajnostne vire. Skupaj torej 1000 evrov v petih letih na prebivalca - tej vsoti se ne približa nobena druga občina pri nas.

Ne glede na svojo velikost je Kostel uspešen tudi pri pridobivanju evropskih sredstev (mimogrede, da so na evropskih razpisih lahko uspešne le »dovolj velike občine« je še en mit, ki ne preživi soočenja s konkretnimi podatki). V občini so dobili 240.000 evrov za energetsko sanacijo stavb in 98.000 evrov za okolju prijaznejšo javno razsvetljavo.

 

STRATEGIJA IN POLITIKA

  • Skupna ocena: 37%
  • Strategija: 27%
  • Politična kultura in odprtost: 26%
  • Področja delovanja: 58%

Čeprav je Kostel zelo majhna občina, ima strateški dokument za razvoj na področju, ki so ga v občini očitno postavili v središče – turizem. Strategija uporablja konkretna merila; kolikor lahko sodimo, jo v občini izvajajo. Na področju politične kulture in transparentnosti delovanja stanje ni najboljše, saj je javno dostopnih le malo dokumentov, ki razkrivajo delovanje občine (Upoštevati moramo, da v občini s 600 prebivalcev ne ostane skritega čisto nič). Sodelovanje občine s sosednjimi je precej intenzivno (medobčinske uprave, vrsta projektov), Kostel pa precej sodeluje tudi s hrvaškimi občinami. Aktivnosti občine so zelo bogate, če upoštevamo velikost. Segajo na vsa ključna področja.

 


 

ANALIZA ISSO

Indeks: 39,36 (145. mesto)

 Sestavljeni indeks ISSO kaže podpovprečno stanje razvojne uspešnosti. Najšibkejši člen so zlasti demografska gibanja, majhnost občine pa vpliva na relativno nizko stopnjo učinkovitosti. Izjemno visoka je vrednost okoljskega kazalnika, kar ne bi smelo biti presenečenje. Bolj presenetljiva je ugodna vrednost indeksa podjetniške dinamike in gospodarske moči.

 


 

LJUBLJANA: VSE BOLJ SVETOVNO UGLEDNA

Ljubljana zbira mednarodna priznanja na različnih področjih, ob tem pa število turistov vztrajno narašča.

  • Število prebivalcev (2014): 286.307
  • Proračun (2014): 279.763.683€
  • Delež območij NATURA 2000 v občini: 13,6 odstotka

 

Ko gre za ugled in za prepoznavnost v svetu, je slovenski prestolnici v zadnjih letih uspel pravi preboj. Mesto se začenja pravilom uvrščati na vrh različnih lestvic najbolj privlačnih turističnih ciljev v Evropi. Tej prepoznavnosti sledi tudi obisk: prav lani je število turistov naše prestolnice prebilo čarobno mejo milijona. Ob tem mesto prejema laskava svetovna priznanja za svojo razvojno politiko zlasti na trajnostnem področju.

Kot daleč največja (po številu prebivalcev) slovenska občina, kot eno od dveh mest, ki imata vsaj približno urbano naravo, in kot prestolnica evropske države z vso infrastrukturo, ki sodi zraven, je Ljubljana preprosto neprimerljiva z ostalimi slovenskimi kraji. Toda prav ta izhodiščni položaj Ljubljani omogoča, da je pravi rudnik dobrih praks, pri katerih se lahko manjši slovenski (in ne le slovenski) kraji veliko naučijo. In to ne glede na to, da se za fasado bleščečih projektov včasih skriva tudi mnogo nakopičenih ali slabo rešenih problemov.

Ni težko dokazati, da je mestna občina Ljubljana v zadnjem desetletju prinesla v slovensko javno sfero pristope sodobnega managementa: dosledno strateško upravljanje, ciljni pristop in projektni način dela. Prav v tem je Ljubljana najverjetneje lahko najbolj zgled ostalim.

Dober primer je prav politika trajnostnega razvoja, zaradi katere je Ljubljana lani postala Zelena prestolnica Evrope za leto 2016. Strateški dokumenti mesta imajo izrazite trajnostne poudarke, ki vključujejo tudi povezanost mesta z zaledjem in prehransko samooskrbo. Za vrsto posebnih področij so v mestni občini pripravili parcialne strategije. Ljubljana ima posebne strategije za varstvo okolja, trajnostno energijo, trajnostno mobilnost, kolesarjem prijazno mesto, razvoj elektromobilnosti in ravnanje z odpadki. Te strategije niso papirnate, ampak v dokajšnji meri živijo (četudi morda vedno ne tako, kot bi si želeli prebivalci).  Zgledno je tudi komuniciranje strateških ciljev, vizij in posameznih aktivnosti prek mestnega spletnega portala. Posebej moramo omeniti stran »Ljubljana, pametno mesto«, ki »na enem mestu povzema vse aktivnosti, ki so usmerjene k boljši kakovosti življenja in boljšim urbanim storitvam z uporabo naprednih tehnologij in okoljsko sprejemljivih ukrepov.«

Ob tem je Ljubljana edino mesto, ki je doslej dvakrat dobilo evropsko nagrado za trajnostno mobilnost (glej članek Katalog dobrih praks). Nabor aktivnosti in projektov, ki podpirajo trajnostno usmeritev mesta, je preprosto predolg: od delavnice za ponovno uporabo do prve javne knjižnice za reči v Sloveniji (kjer si lahko izposodite predmete, ki jih potrebujete le občasno). Ljubljana je tudi vključena v mrežo Zero Waste in je med slovenskimi kraji, kjer zberejo ločeno največ odpadkov.  

Ljubljana se je uvrstila tudi med 100 najbolj trajnostnih turističnih destinacij na svetu. V zadnjih letih je Ljubljana naredila pravi preboj na področju turizma. Prav v letu 2014 je število nočitev verjetno prvič preseglo milijon. V prvih desetih mesecih 2014 je bila rast nočitev v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013 6-odstotna. Po letu 2008 se je število turistov povečalo za 29 odstotkov, število nočitev pa za 22 odstotkov.

O turističnem preboju Ljubljane pa najbolj zgovorno pričajo uvrstitve na različne lestvice naj-mest (zlasti Lonely Planet: 2. mesto na lestvici Best in the Europe 2014, Huffington Post: Spregledana mesta v Evropi, ki jih morate obiskati, Forbes: 5 mesto na seznamu najbolj idiličnih mest v Evropi itd.)  in praviloma izjemno laskave ocene po popotniških blogih. Leta 2011 se je Ljubljana uvrstila tudi med 50 glavnih lokacij za kongresni turizem mest na svetu (po statistiki mednarodne zveze organizatorjev kongresov ICCA).

V kolikšni meri je k temu prispevala politika najlepšega mesta na svetu? Vsekakor ima MOL zelo učinkovito službo za stike z javnostmi. Za promocijo turizma je Mol namenil v zadnjih letih v povprečju okrog 3 milijone evrov na leto ali 7 evrov na vsakega obiskovalca. Da pa blogi (in tudi nekateri časniki) pogosto uvrščajo Ljubljano med »10 krajev v Evropi, ki jih morate obiskati, a za katere niste še nikdar slišali« (blog Wanderlust), pa kaže, da vse priložnosti še niso izkoriščene.  

 


 

ANALIZA PRORAČUNA

  • Trajnostni indeks 2015: 35,11 (16. mesto v regiji, 47. mesto v Sloveniji)
  • Delež »zelenega proračuna« (2009 – 2017): 1,6 odstotka

 Z dobrimi desetimi evri na prebivalca za varstvo narave in ohranjanje biotske raznovrstnosti je Ljubljana nekoliko nad povprečjem (62. mesto). Za varčevanje z energijo in spodbujanje prehoda na trajnostne vire je Ljubljana v petih letih porabila 10 centov na prebivalca. Na tem kontu pa niso zajete investicije mesta v energetsko prenovo javnih objektov in zlasti za prenovo javne razsvetljave. Samo za energetsko učinkovitejšo javno razsvetljavo je mestna občina v zadnjih letih porabila dobrih 8 milijonov evrov.  Večino sredstev EU za okoljske projekte je Ljubljana pridobila za energetsko sanacijo javnih objektov. V obdobju 2014 – 2017 bo mestna občina namenila za projekt Energetska obnova Ljubljane dobrih 12 milijonov evrov. Projekt vključuje vrsto javno zasebnih partnerstev, zasebni partnerji pa naj bi vložili v energetsko prenovo mesta več 10 milijonov evrov. V načrtu razvojnih programov smo našli še za 2,6 milijona projektov s področja trajnostne mobilnosti in 2 milijona za energetsko sanacijo vrtcev.

 


 

STRATEGIJA IN POLITIKA

  • Skupna ocena: 73%
  • Strategija:88%
  • Politična kultura in odprtost: 59%
  • Področja delovanja: 71%

 Ljubljana je (pričakovano) dosegla v kvalitativni analizi največ točk od vseh doslej ocenjenih občin. Zlasti zgledno je področje strategije: mesto je dosledno strateško upravljano – ne manjka dosti, da bi prestolnica na tem področju osvojila 100 odstotkov možnih točk.

Na področju politične kulture in transparentnosti delovanja je (pričakovano) rezultat slabši, a še vedno nadpovprečen. Objavljeni so vsi ključni dokumenti, mesto pa precej sodeluje s kraji v Sloveniji in tujini. Kot dobro prakso lahko omenimo to, da je objavljen že osnutek proračuna za leto 2016. Mesto ima posebno službo, ki sprejema pobude občanov. Ko je bila Ljubljana prvič med kandidatkami za Zlati kamen, je mestna občina objavljala podatke o rezultatih razpisov. Zdaj jih ne več.

Mestna občina je aktivna na vseh ključnih področjih, čeprav bi na nekaterih področjih (razvoj podjetništva, skrb za starejše) pričakovali več.

 


 

ANALIZA ISSO

Indeks ISSO: 53,53 (4. mesto)

 Ljubljana sodi med razvojno najuspešnejše občine. Podjetniško okolje prestolnice je med vsemi slovenskimi občinami daleč najbolj dinamično (kar ne preseneča). Prav tako ne presenečata visok življenjski standard in izobrazba. Mestna občina deluje tudi precej učinkovito. Še višjo uvrstitev sta prestolnici onemogočila indeksa za okolje in socialno kohezijo.

 

 


 

RAZVOJNI PREBOJ OBČINE KOZJE

  • Število prebivalcev (2014): 3.114
  • Proračun (2014): 8.334.307€
  • Delež območij NATURA 2000 v občini: 79 odstotkov

 Le malo občin v Sloveniji je uspelo tako učinkovito izkoristiti vstop Slovenije v EU kot v Kozjem. Pred letom 1991 je bilo Kozje kot središče Kozjanskega soznačnica za nerazvitost. Lani se je občina po vrednosti sestavljenega kazalnika ISSO uvrstila med zgornjo četrtino razvojno najuspešnejših občin. Preboj iz nerazvitosti se je v Kozjem stopnjeval zlasti po letu 2004. Le v malo občinah so tako dobro znali izkoristiti vstop Slovenije v EU kot v Kozjem. Razvoj je uravnotežen: razvojni projekti so bili pripravljeni za zelo različna področja in pokrivajo celotno območje občine. Čeprav je morala občina poskrbeti za gradnjo osnovne infrastrukture, ni zanemarjala varovanje kulturne ali naravne dediščine. Zlasti v zadnjih letih ima razvoj izrazitejše trajnostne poudarke.

Uspešnost Kozjega pri kandidiranju za evropska sredstva kaže na to, da so bili programi izjemno  dobro pripravljeni, kar za tako majhen kraj ni samoumevno. Vrsta drobnih potez (zbiralnik za rabljena oblačila, hitra pomoč sosednjim krajem ob naravnih nesrečah) kaže na izrazit socialni čut. Projekti občine vključujejo gradnjo temeljne infrastrukture (ceste, vodovodi, odvajanje in čiščenje odpadnih vod), obnovo  gradu Podsreda, gradnjo večnamenskih dvoran v vseh treh vaseh in vzpostavitev poslovne cone.

Razvoj občine je bil doslej sicer izrazito infrastrukturno obarvan, a pri tem so v občini ravnali pametno. Razvojne korake občine lahko opišemo kot trajnostne, četudi  v občini te usmerjenosti ne obešajo posebej na velik zvon. Varovanje kulturne (grad Podsreda) in naravne (Park Kozjansko) dediščine vidijo v občini kot temeljni vzvod za uspešen dolgoročni razvoj, povezan s turizmom.

 


 

ANALIZA PRORAČUNA

  • Trajnostni indeks 2015: 51,58 (3. mesto v regiji, 14. mesto v Sloveniji)
  • Delež »zelenega proračuna« (2009 – 2017): 1,9 odstotka

 

Kozje je investicijsko izjemno aktivna občina: v letu 2014 načrtovani odhodki znašajo 8,3 milijona evrov (2012: 4,4 milijone), od tega bo občina prejela kar 3,6 milijonov iz evropskih skladov. Pred letom 2014 je občina iz evropskih skladov prejela 7,4 milijone evrov. Od tega je največ (polovico) porabila za ceste. S sredstvi EU za okolje je občina poskrbela za energetsko sanacijo javnih objektov.

S 162 evri na prebivalca za varčevanje energije in spodbujanje rabe obnovljivih virov se Kozje uvršča na peto mesto v Sloveniji in med manjše občine, ki so najbolj aktivne pri energetskih sanacijah stavb. Občina je znatna sredstva namenila tudi za energetsko sanacijo javne razsvetljave (okrog 60.000 evrov). S finančnega zornega kota je Kozje med manj samostojnimi občinami: lastna sredstva zadoščajo za pokrivanje 59 odstotkov tekočih potreb (kazalnik finančne samostojnosti: 187. mesto).

 


 

 

STRATEGIJA IN POLITIKA

  • Skupna ocena: 35%
  • Strategija: 21%
  • Politična kultura in odprtost: 41%
  • Področja delovanja: 54%

Občina nima pravih strateških dokumentov: čeprav lahko govorimo o dobrem upravljanju razvoja, pa ostaja to upravljanje na predstrateški ravni. Raven politične kulture je rahlo nad povprečjem: vsi ključni dokumenti so javno dostopni brez težav. Občani lahko sodelujejo pri sprejemanju proračuna. Aktivnosti občine so precej uravnotežene. Zanemarjeno ni nobeno področje, a z izjemo varovanja kulturne dediščine nobeno področje posebej ne izstopa.

 


 

ANALIZA ISSO

Indeks: 43,55 (90. mesto)

 Analiza pokaže zelo značilno podobo majhne in uspešne občine na razvojno ogroženem področju: odlične  vrednosti okoljskih kazalnikov, nadpovprečno stanje na področju gospodarstva in solidno stanje na področju socialne kohezije, slabše vrednosti pa na področju demografije, izobrazbe in trga dela. Zelo podobno stanje najdemo tudi pri občini Kostel, kjer pa so negativna odstopanja od povprečja še večja, predvsem pa v Kozjem uspevajo dosegati povprečno raven učinkovitosti.

 


 

»Naša občina se po dvajsetih letih ponovnega obstoja lahko postavi ob bok ostalim slovenskim občinam, izvili smo se iz primeža nerazvitosti in imamo odlično izhodišče za naprej. Uspeli smo na novo zgraditi ali posodobiti celotno infrastrukturo na vseh področjih življenja in dela predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, zdravstva, cest, podjetništva, kmetijstva, vinogradništva, sadjarstva, ekopridelave, ohranjanja narave, gasilstva, športa, kulture, turizma, knjižničarstva… Urejene imamo vse tri trge, vasi, zaselke, javne površine… Moj moto je vedno bil, da morajo občino čutiti prebivalci vseh šestih krajevnih skupnosti, zato sem skušal usmerjati predloge in sredstva za napredek vseh krajev. Samo v obdobju 2010 do vključno 2014 smo uspeli v občino pripeljati skoraj tri milijone državnega denarja in kar sedem milijonov evrov evropskih sredstev. Gre za neverjetne vrednosti. Naša občina se letos ponaša z največjim proračunom v zgodovini in z uspešno realizacijo vseh projektov, zato se mi je zdel ravno pravi trenutek, da ne kandidiram več in se po 42 letih dela odpravim v pokoj.«

Dušan Andrej Kocman, župan Kozjega (2002 – 2014)

 

 


 

VELENJE V SONČNEM PARKU. SKORAJ.

Neverjeten obseg aktivnosti, zanimivi in inovativni projekti z nedvoumnim trajnostnim nabojem  - vse to so znaki razvojno zelo prodorne lokalne skupnosti.

  • Število prebivalcev: 32.973 (8. mesto)
  • Proračun (2014): 57.896.061€
  • Delež območij NATURA 2000 v občini: 11 odstotkov

 Obseg in raven aktivnosti mestne občine Velenje sta naravnost neverjetna. Velik del projektov ima izrazito trajnostno vsebino. Velenje je tako pristopilo h Konvenciji županov in podpisala zavezo, da bodo v kraju zmanjšali emisijo CO2 za  20 odstotkov do leta 2020. S številnimi ukrepi mestna občina osvešča prebivalstvo o trajnostni rabi energije, veliko pozornost pa namenjajo tudi energetski sanaciji stavb. Mesto ob tem vse bolj uporablja lesno, sončno, vetrno in geotermalno energijo.

V mestni občini deluje center za ponovno uporabo, Velenje pa je vključeno v projekt USE-REUSE. Velenje je edino slovensko mesto, ki je vključeno v projekt RFSC – Referenčni okvir za trajnostna mesta. Na ta način se je Velenje vključilo med mesta, ki testno uporabljajo spletno orodje za spremljanje trajnostne razvojne strategije.  V Velenju se sistematično lotevajo tudi trajnostnih rešitev na področju prometa: mestni promet je brezplačen, postopno pa prehajajo na vse čistejše energente. Mestna občina uvaja inovativne in pametne rešitve tudi v svoj lastni sistem za brezplačno izposojo koles.

Infrastrukturne ukrepe na področju trajnostnega razvoja v mestu nadgrajujejo z osveščanjem in spodbujanjem prebivalcev. Mestni Sončni park temeljito prenavljajo, posamezni elementi (razsvetljava, pasivni objekt) merijo na demonstracijski učinek, dodane pa so tudi izobraževalne vsebine. Inovacija v svetovnih merilih je doživljajski park na temo obnovljivih virov in varčevanja z energijo – ideje za posamezna igrala so prispevali tudi otroci.

Ob tem v Velenju skrbijo za kulturno dediščino tega komaj 55 let starega mesta: brošuro Velenje – sprehod skozi mesto moderne arhitekture je leta 2014 nagradila Zbornica za arhitekturo. Projekt Indupik je namenjen ohranjanju industrijske kulturne dediščine. Temeljito so se lotili tudi prenove mestnega središča.  V mestu so pripravili strategijo socialnega varstva v obdobju 2014-2020. Tudi na področju skrbi za različne socialne skupine (od starejših do invalidov) so v mestu pripravili širok spekter aktivnosti. Velenje je tudi »otrokom prijazno mesto« po merilih UNICEF. V okviru tega projekta so razvili varne točke, kamor se lahko zatečejo ogroženi otroci.  

Ko gre za vključevanje v mednarodne projekte, sodi Velenje med daleč najuspešnejše občine v Sloveniji. Praktično vse aktivnosti, ki jih omenjamo kot dobre prakse, so del mednarodnih projektov, mestna občina pa je na ta način lahko pridobila evropska sredstva. Mestna občina je sodelovala v mednarodnih projektih z več kot 100 mesti iz 22 držav. Redno sodeluje s kar 20 partnerskimi in prijateljskimi mesti.

Zgledna občina, ki bi jo kazalo še močneje izpostaviti? Zaradi kakovosti projektov in obsega aktivnosti si mestna občina zasluži priznanje in uvrstitev med finaliste.  Vendarle imamo dva pomisleka. Prvi.    Velenje je razvojno in gospodarsko močna občina. Kljub tej podlagi, kljub lokalnim podjetniškim lokomotivam (kot je Gorenje) in kljub sredstvom, ki jih mesto namenja za razvoj podjetništva, pa dinamika na tem področju ostaja podpovprečna celo za dokaj zaspano Slovenijo. Ob zamirajočem rudniku lignita je to bržkone ključni razvojni izziv, na katerega bodo v občini že v bližnji prihodnosti morali najti prav

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva