Finalisti 2017

ZLATI KAMEN 2017: PODČETRTEK

Podčetrtek - skriti biser

 

Število prebivalcev (2016): 3. 623 (144.mesto)

Rast prebivalstva (pet let): -0,06% (84. mesto)

Proračun (2016 - odhodki): 3.897.744€

Indeks ISSO: 42,73 (92. mesto)

http://podcetrtek.eu/

 

Podčetrtek je izvrsten primer kraja, ki svoj strateški razvoj gradi na jasno prepoznani identiteti, oprti na tradicijo. V kraju so znali izkoristiti večino svojih danosti in s pomočjo prepleta najrazličnejših elementov zgraditi relativno močno blagovno znamko, ki Podčetrtek pozicionira kot »kraj telesnega in duhovnega zdravja«. Turizem je ključni razvojni vzvod v kraju, očitno pa je, da so glavni deležniki razvoja v občini zelo dobro uigrana ekipa:  na eni strani občinska uprava oz. politika, na drugi glavna razvojna lokomotiva (podjetje Terme Olimia), lokalni podjetniki in ostali. Ob trajnostnem poudarku (ki postaja že conditio sine qua non)  je za turizem v Podčetrtku značilen prav svojski perfekcionizem: ko na primer gradijo nove objekte, tako rekoč praviloma pobirajo nagrade za arhitekturo. Ob tem občina sodi med bolj aktivne: z uspešnimi projekti, podprtimi z evropskimi sredstvi, so uspeli močno dvigniti kakovost življenja v kraju. In ne nazadnje: znajo se povezovati. Projekt Podčetrtek 20 Plus je tako povezal turistično ponudbo Podčetrtka in okolice v krogu več kot 20 kilometrov (Obsotelje, Kozjansko).

Blagovna znamka, zgrajena na identiteti.

Blagovna znamka Olimje se opira na tradicijo zeliščarstva in lekarništva s starem (in slikovitem) minoritskem samostanu. Ni naključje, da se je pospešen razvoj kraja začel s preimenovanjem zdravilišča iz Atomskih toplic v Terme Olimia. Samostan sam s svojim zeliščnim vrtom in restavrirano »božjo lekarnico« so pozicionirali kot »kraj duhovnega in telesnega zdravja«. Na ta  vsebinski sklop so v Podčetrtku pripeli večje in manjše znamenitosti kraja in jih povezali v prepričljivo zgodbo, ponudbo pa s pomočjo dobro zasnovanih investicij (npr. v športno dvorano) še dodatno okrepili.

Tako so se na znamko pripeli tudi lokalni podjetniki.  Slaščičarska delavnica s tradicijo je  razvila  znamko Sladkosti iz Olimja in odprla butične prodajalne po celi Sloveniji. Prav Čokoladnica« je dober primer spretnosti Kozjancev. Leta 2015 so začeli prirejati »prvi festival vina in čokolade pri nas«. Dogodek na združuje le (kot pove ime) lokalna vina in čokolado iz Olimja, ampak tudi kulinariko nasploh ter športne, folklorne in druge kulturne prireditve.

Perfekcionizem

Kar pri Podčetrtku posebej navduši, je očitna želja po popolnosti. Novi objekti že kar praviloma prejemajo nagrade za arhitekturo. Hotel Sotelia je dobil Plečnikovo nagrado, Wellnes Orhidelia pa se je leta 2009 uvrstil v ožji izbor 11 finalistov festivala svetovne arhitekture v kategoriji počitniških objekatov (World Architecture Festival). Arhitekturno nagrado je prejela tudi nova športna dvorana.

Podčetrtek je prejel za svojo urejenost in turistično privlačnost že kar nekaj nagrad. Leta 2014 si je v okviru tekmovanja Entente Florale priboril naziv najlepšega manjšega kraja v Evropi. Olimje je bilo pred časom (2009, 2013) najlepša vas v Evropi. Leta 2015 je Podčetrtek prejel kristalni Triglav 2015, priznanje Društva turističnih novinarjev FIJET: v utemeljitvi so  posebej poudarili prav spretnost občine, da maksimalno izkoristi evropska razvojna sredstva, pri tem pa jih porablja smotrno in strateško za projekte, ki podpirajo turistični razvoj kraja.

Apartmaji Ortenia v Podčetrtku so »prvi ekološki apartmaji v Sloveniji« - torej grajeni po načelih »inovativne trajnostne gradnje«. Apartmaji so prejeli arhitekturno nagrado Zeleni svinčnik 2014, mednarodna certifikata Green Globe in Eco hotels certified ter Marjetico, evropski znak za zelene turistične zmogljivosti. Apartmaji so bili med kandidati za nagrado za inovativnost v turizmu Sejalec 2015. Podčetrtek je v postopku ocenjevanja za znak Slovenia Green Destination.

Visoka kakovost življenja

Kolateralni učinek naložb v turizem je zelo visoka kakovost življenja – vsaj kakor jo prikazujejo naši kazalniki sistema ISSO. Spretnost pri pridobivanju razvojnih sredstev smo že omenili. Naložbe večinoma neposredno ali vsaj posredno podpirajo turistični razvoj kraja, a ni dvoma, da so močno prispevale h kakovosti življenja.

Dober primer je nova večnamenska športna dvorana: uporabljajo jo krajani, tržijo pa jo tudi za priprave športnih ekip (tudi iz tujine) in za prireditve.  Tako so med drugim gostili evropsko prvenstvo v pikadu. Namesto načrtovanih 100 dogodkov na leto, jih v dvorani gostijo več kot 200. Na Stožicah v najlepši in najbolj zeleni Evropski prestolnici bi morali ob tem podatku zardevati.

 

1. regija: Zahodna Slovenija

Prvo mesto: Cerkno - dolina miru

Število prebivalcev (2016): 4.620 (107.mesto)

Rast prebivalstva (pet let): -3,33% (182. mesto)

Proračun (2016 - odhodki): 4.804.215€

Indeks ISSO: 38,98 (153. mesto)

www.cerkno.si

Cerkno je vzoren primer, kako z inovativnostjo, spretnim oblikovanjem ponudbe in trženjem ter s pravo mero entuziazma postaviti majhen in odmaknjen kraj dobesedno na svetovni zemljevid. Prav zato nas je Cerkno prepričalo bolj kot Bohinj, Kranska gora, Bled ali Piran - torej močno uveljavljeni turistični kraji z izrazitimi naravnimi danostmi. V Cerknem nimajo ne morja, ne slikovitega jezera in ne Alp. Zato pa so pri oblikovanju turistične ponudbe znali izkoristiti prav vsako malenkost,  ki jo ponuja kraj.

Gozdni selfness je turistični izdelek, ki se opira na bogastvo slovenskih gozdov in prejema nagrade za inovativnost doma in v tujini. Fenomen je tudi kulturno dogajanje, ki v odmaknjen kraj pripelje udeležence iz celega sveta. Razvoj občine in zlasti turizma je obarvan izrazito trajnostno. Pri pripravi razvojnih projektov se zna Cerkno povezovati tudi s kraji zunaj Slovenije. Na razvoj v občini gledajo celovito, poseben poudarek pa dajejo mladim in podjetništvu – kakor smo uspeli zaznati je Cerkno najmanjši kraj v Sloveniji s prostori za coworking. Ob tem je Cerkno (v okolici je France Štiglic posnel svojo Dolino miru) primer „dolinskega kraja“. V germanskem svetu tako rečejo odmaknjenim manjšim mestom, kjer so doma vrhunska podjetja, ki so v svoji niši med vodilnimi na svetu. Še ena posebnost: tudi ko je bila največja kriza, v  Cerknem skorajda niso poznali brezposelnosti.

Inovativnost ponudbe

Gozdni selfness se je leta 2015 uvrstil med finaliste za nagrado za inovativnost v turizmu Sejalec, lani pa je prav z inovativnostjo na mednarodni turistični borzi FITUR v Madridu zmagal kot najboljši turistični izdelek v kategoriji International Nature. Briljantnost ideje je v tem, da – razen spretnega trženja – ne zahteva prav nobene investicije ali posebne infrastrukture. Gozdni selfness so programi, ki trajajo od dveh do šestih ur in stanejo od 13 do 119 evrov na osebo. Programi vključujejo elemente, kot so »sproščujoča meditacija v bukovem gozdu« ali »naravna refleksoterapija«, kar je nov izraz za hojo po smrekovih iglicah z bosimi nogami.  Vse to je združeno s »kulinaričnimi presenečenji iz lokalnih sestavin, postreženih na poseben način v naravnem ambientu«. Lahko bi rekli, da so v Cerknem odkrili izvrstno formulo, kako narediti odmeven turistični izdelek iz čisto nič. Če pogledamo na gozdni selfness z drugega zornega kota, pa so našli spreten način, kako sodobnemu gostu ponuditi tisto, česar imamo v Sloveniji posebej veliko: to so gozdovi.

Spretno sestavljena ponudba

V kraju so znali spretno izkoristiti svoje potenciale in oblikovati dokaj prepričljive turistične izdelke. Pregled ponudbe daje vtis spretnega in strateško podprtega načrtovanja (četudi zapisane strategije turizma v kraju nismo našli). Ponudba vključuje zgodovino (Partizanska bolnišnica Franja z Znakom evropske dediščine, italijanske vojaške utrdbe, Divje babe kot »zibelka svetovne glasbe«), etnologijo (Laufarji, Cerkljanski muzej, obnovljene domačije), naravo (grape, soteske…) in šport.

Športna ponudba vključuje smučišče, ki je »najsodobnejše v Sloveniji« (brošura STO Zelena doživetja), pokrit bazen, urejeno plezališče z različnimi stopnjami zahtevnosti, Bike & Fun Park: urejene proge za spuste z gorskimi kolesi (in vzpone s sedežnico), jahanje ipd. Cerkno tržijo s pozicijskim sloganom »keep in touch with nature«. Kraj je nosilec srebrnega znaka Green Destinations.

 

Jazz Cerkno

Spomladanski festival Jazz Cerkno je fenomen: pritegne udeležence in goste z vsega sveta in je dokaz, kako lahko spretno zasnovan kulturni dogodek, ki ga pripravi zagnana ekipa,  postavi majhen in neznan kraj na svetovni zemljevid za ljubitelje določene zvrsti (podobno so naredili tudi v Tolminu). Festival poteka že od leta 1996, ob koncertih pa potekajo še delavnice, razstave in »živahni after party«. Ob Jazz festivalu je nastala še vrsta drugih dogodkov. Festival Keltika je prav tako namenjen jazzu in zahtevnejši glasbi, poteka pa vse leto (v povprečju sta dva koncerta na mesec). Mladinski center CMAK organizira festival mlade ustvarjalnosti Cmakanje. Tabor Karajžewc je osredotočen na »človekovo harmonizacijo in notranjo rast«. Vse te dogodke povezuje nišna usmerjenost na zvrsti in oblike kulturne dejavnosti, ki so bolj ali manj alternativne, vsekakor pa zunaj prevladujočih tokov.

 

Finalistki:

Bohinj - mehek razvoj „trdih“ Gorenjcev

Število prebivalcev (2016): 5.127 (101.mesto)

Rast prebivalstva (pet let): -1,14% (127. mesto)

Proračun (2016 - odhodki): 10.417.686€

Indeks ISSO: 44,19 (68. mesto)

http://obcina.bohinj.si/

 

Da je glavni razvojni vzvod občine Bohinj turizem, ni posebej presenetljiva ugotovitev. A očitno je, da se tega lotevajo kakovostno in uspešno. V prvi vrsti to kažejo številke o rasti in drugi kazalniki za turizem. V Bohinju so razvili blagovno znamko kraja (Bohinjsko), ki jo razumejo in upravljajo kot platformo za podjetniški razvoj in povezovanje. Tak način razumevanja krajevne blagovne znamke lahko opišemo kot zgleden. Upravljanje občine ni brez kontroverznih potez, a je vendarle uspešno in to zlasti na področju turizma.

Prav na račun blagovne znamke se je Bohinj leta 2015 uvrstil ponovno med finaliste v okviru evropskih destinacij odličnosti (EDEN) – prvič je bil med finalisti leta 2010. Na srečanje EDEN na Malti leta 2016 so Bohinj povabili kot primer dobre prakse pri razvoju destinacije in uporabi socialnih omrežij.  Ob znamki Bohinjsko so v Bohinju spretno oblikovali celo vrsto dogodkov, ki povečujejo privlačnost kraja zlasti zunaj zimske sezone. Mednarodni festival alpskega cvetja poteka že 10 let (nagrada za inovativnost Bronasti sejalec 2011), ob tem pa še Dnevi pohodništva, ribiški festival (muharjenje), gorski tek na Vogel, triatlon jeklenih da praznika sira in vina ter Kravjega bala sploh ne omenjamo.

Turizem v Bohinju je (včasih tudi po sili razmer: zaradi pravil TNP) trajnostno obarvan. Bohinjski Eko Hotel ima pri nas pionirsko vlogo na področju prenočišč, urejenih po načelih trajnostnega razvoja. Leta 2010 je prejel nagrado Zlati sejalec za inovativnost v turizmu. Ima mednarodni okoljski certifikat (Green Globe) ob vrsti slovenskih in mednarodnih priznanj.  Bohinj je v procesu ocenjevanja za certifikat Green Destination.

Kartica Gost Bohinja

Kartica omogoča vrsto popustov in parkiranje (verzija: parkirna kartica), predvsem pa je usmerjena v spodbujanje »mehke mobilnosti« in vključuje cel spekter brezplačnih prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi v okviru občine in znatne popuste za avtobus in vlak do Bohinja (do 50 odstotkov!) Ob tem kartica omogoča brezplačni vstop v muzeje, do slapa Savica in v korita Mostnice. Kartica Gost Bohinja je po naših informacijah edini primer takšne kartice pri nas.

Prenova smučišča Vogel

Kljub kontroverznosti  je prenova smučišča uspela in prinaša otipljive rezultate. Ponudbo na Voglu so močno obogatili in vključuje vodene ture, jadralno padalstvo, kolesarski park, ti. Zip line (»adrenalinsko« spuščanje po žici), poroke na Voglu in organizirano opazovanje nočnega neba (ob relativno nizki svetlobni onesnaženosti v TNP). Ne preseneča, da je obisk avgusta 2015 že skoraj presegel tistega iz februarja. Za novi razcvet Vogla sta bili odločilni dve stvari: prenova žičnic in uspešno (vsaj zaenkrat) vključevanje zasebne pobude. Res je, da se morajo organizatorji prenove zagovarjati pred sodiščem zaradi domnevnega ponarejanja dokumentov.  A brez hitrega in pravočasnega posega bi bila prenova bistveno dražja in zahtevnejša.

Bohinjski Eko Hotel ima pri nas pionirsko vlogo na področju prenočišč, urejenih po načelih trajnostnega razvoja. Leta 2010 je prejel nagrado Zlati sejalec za inovativnost v turizmu. Ima mednarodni okoljski certifikat (Green Globe) ob vrsti slovenskih in mednarodnih priznanj.  Bohinj je v procesu ocenjevanja za certifikat Green Destination.

 

 

Kranjska Gora - svetovno športno središče

Število prebivalcev (2016): 5.289 (89.mesto)

Rast prebivalstva (pet let): -0,9% (116. mesto)

Proračun (2016 - odhodki): 9.546.966€

Indeks ISSO: 47,61 (22. mesto)

http://obcina.kranjska-gora.si/

 

Kranjska Gora je turistični kraj v pravem pomenu besede: turizem je glavni razvojni vzvod. V ospredju vse bolj izčiščene občinske razvojne strategije sta zlasti razvoj športnega turizma in poudarek na trajnostnem razvoju. Projekti v zadnjem času kažejo, da ta poudarek ni deklarativne narave (certifikat Green Destination, samočistilno jezerce namesto bazena v Martuljku ipd). Strateško upravljanje prinaša otipljive rezultate, stranski učinek tega pretežno v turizem usmerjenega razvoja pa je tudi visoka kakovost življenja v občini. Kranjska Gora poudarja tudi svojo odprtost navzven (kraj na tromeji) in navznoter (vrsta prijemov, s katerimi spodbujajo udeležbo občanov pri odločanju).

Strateško vodenje destinacije

Nova strategija turizma (2015) se močno opira na državno strategijo (Slovenija kot zelena, aktivna in zdrava destinacija), usmerjena pa je v »povezano športno turistično ponudbo, v odprtost in sodelovanje na stičišču treh dežel«. Močno poudarjen je torej šport. Zdi se, da je v tem Kranjska Gora na pravi poti, saj se je na londonskem sejmu World Travel Market lani jeseni uvrstila na tretje mesto med športnimi destinacijami sveta (mimogrede, zmagal je Bled).

Vsaj kakor lahko sklepamo po projektih, v občini sledijo tudi načelom trajnostnega turizma. Lani je Kranjska Gora postala nosilec srebrnega znaka Green Destination. Znak Green Destination za prenočitvene zmogljivosti so prejeli tudi apartmaji Pr'Gavedarjo, ki združujejo tradicijo in zgodbo stare ter vzorno obnovljene domačije (spoštovanje načel ohranjanja kulturne dediščine) in doslednega trajnostnega razvoja. Turistični izdelki v Kranjski gori  kot na primer  ledeniški wellness (nekakšne antiterme, kjer se gosti namesto v termalni »razvajajo« v ledeniški vodi) ali pa Eskimska vas z iglu hotelom, restavracijo in barom,  so se uvrstili med kandidate za nagrado Sejalec za inovativno ponudbo v turizmu.

Bogate aktivnosti, podrejene temeljnim ciljem

Kot lahko sklepamo že iz naštetega, so aktivnosti občine dejansko podrejene osrednji strateški liniji – torej turizmu. Ob tem ima občina precej infrastrukturno obarvanih projektov, poskrbela pa je tudi za energetske sanacije objektov. Višja kakovost življenja je (kot še v nekaterih drugih občinah) kolateralni učinek doslednega razvoja turistične destinacije. V Kranjski Gori ne izpuščajo nekaterih mehkih področij, kjer ni nobene povezave s turizmom (skrb za odvisnike, za starejše in otroke ter za duševno zdravje).

 

 

2. regija: osrednja in jugovzhodna Slovenija

Prvo mesto: Kamnik - od trniča do „žive vode“

 

Število prebivalcev (2016): 29.407 (10.mesto)

Rast prebivalstva (pet let): 0,89% (57. mesto)

Proračun (2016 - odhodki): 24.197.448€

Indeks ISSO: 46,11 (39. mesto)

http://www.kamnik.si/

 Kamnik je za slovenske razmere nadpovprečno razvita občina z močnimi razvojnimi aktivnostmi, ki ne izpuščajo nobenega od ključnih področij in vključujejo vrsto inovativnih projektov. Razvoj kraja je močno oprt prav na turizem; po besedah predstavnikov občine naj bi Kamnik v zadnjih letih močno povečal svojo prepoznavnost. Trženje destinacije odlikuje sistematičen pristop, znajo se povezovati z drugimi kraji in so med prvimi, ki so se pri trženju močno oprli na kulinarične posebnosti kraja. Občina je močna tudi na nekaterih drugih področjih: ima mednarodni certifikat na področju uspešnega pristopa do varstva pred naravnimi nesrečami, coworking center za mlade Kikštarter pa je evropska dobra praksa za izboljšanje poslovnega okolja. Kamnik je osvojil prvo mesto v regiji prav zaradi bogastva aktiovnosti in zaradi sistematičnega pristopa na področju turizma, ki že prinaša rezultate.

Projekti v mestu so pogosto izbrani tako, da izrazito podpirajo razvoj turizma. Razvoj ekoembalaže kot del projekta lokalne samooskrbe (Srce Slovenije), Alpski vrt in ureditev Velike Planine, ureditev Zdravilnega gaja Tunjice, prenove kulturnih spomenikov,  širitev športnih zmogljivosti ipd. Omeniti moramo tudi precejšen poudarek, ki ga v mestu namenjajo turistični promociji, zlasti prek širših navezav (Srce Slovenije, alpski projekti). Kot je povedal župan Miran Šarec ob 140. letnici rojstva generala Maistra (2015), je postal Kamnik v relativno kratkem času prepoznaven s svojo ponudbo.

Resnost in sistematičnost pristopa Kamnika k razvoju turizma kažejo tudi številna priznanja s tega področja. Kamnik ima srebrni znak kot ena od slovenskih zelenih destinacij (Slovenia Green Destination), kar pomeni, da je turistični razvoj kraja ocenjen po mednarodni metodologiji, ki izrazito upošteva trajnostni aspekt turističnega razvoja.

Okusi Kamnika

V Kamniku sistematično skrbijo za obujanje in promocijo kulinaričnih posebnosti kraja v okviru projekta Okusi Kamnika  - na tem za turizem bistvenem področju ima Kamnik vodilno vlogo v regiji in v celo Sloveniji. Največ pozornosti so zbudili s trničem, V občini so obudili izdelavo tradicionalnega sira z Velike in Male planine ter ga s sistematično promocijo skušajo uvrstiti med najvidnejše slovenske kulinarične posebnosti.  Celoten projekt se je uvrstil v širši izbor za nagrado za inovacije na področju turizma Sejalec.

Snovik sodi med novejša zdravilišča v Sloveniji (2001). V zdravilišču izrazito poudarjajo trajnostno usmerjenost (»ekozdravilišče«), za rešitve na področju učinkovite rabe energije in vode pa so prejeli tudi evropsko priznanje (Eko marjetica). V zdravilnem gaju v Tunjicah izvira »živa« voda, bogata z minerali. V gaju je zrasel »Holistični center zdravja«, ki je  »prvo in edino znanstveno priznano področje zdravilnih energij v Evropi«.

 

Projekti na področju socialnega skrbstva, prostovoljstva in varnosti

Sistem za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah v Kamniku temelji na prostovoljstvu. Prav zaradi kakovosti te rešitve je Kamnik prejel certifikat Združenih narodov »Mesto in občina, odporna na nesreče« kot prvi kraj v Sloveniji. V mestu si sistematično prizadevajo za vključevanje deprivilegiranih skupin in so na tem področju pripravili številne izvirne rešitve: »model oskrbe starejših občanov preko prostovoljnega dela mladih ter svetovalna pisarna, ki starejšim in invalidom nudi brezplačno pravno in zdravstveno svetovanje ter druge koristne informacije, ki sta bila nagrajena z več državnimi priznanji, dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju, ljudska kuhinja za socialno šibke občane, nastanitev za brezdomce«. Te rešitve skušajo v kraju še nadgraditi v okviru evropskega projekta Sharing Innovation & Inclusion through Social Entrepreneurship (program Mediteran).

Kikštarter

KIKŠtarter je coworking podjetniški center, ki deluje v okviru Mladinskega centra Kotlovnica Kamnik in ima prostor v nekdanji Smodnišnici. Poleg prostora in opreme center nudi tudi redna izobraževanja in predstavitve dobrih praks. Center organizira tudi Startup Weekend: »intenziven podjetniško-zabaven vikend, na katerem ekipe tekmujejo v tem, kdo bo v izjemno kratkem času, ustvaril boljši prototip oziroma poslovni model podjetja po najsodobnejših metodologijah (»d.school«, »lean startup« in »business model generation«) in ga tudi preveril na trgu«.

Projekt KIKštarter se je jeseni 2016 uvrstil med 3 finaliste za evropsko podjetniško nagrado v kategoriji »izboljšanje poslovnega okolja«. Pred tem je projekt zmagal na nacionalnem natečaju, ki ga je v Sloveniji razpisala agencija Spirit. Nagrado razpisuje Evropska komisija, v utemeljitvi za KIKštarter pa so zapisali, da je »pobuda postala prepoznana kot primer dobre prakse oživitve gospodarstva v postindustrijskih okoljih manjših mest, ki nimajo kritične mase za razvoj visokotehnološkega gospodarstva."

 

Finalistki:

Grosuplje - globalna vas

Število prebivalcev (2016): 20.181 (18.mesto)

Rast prebivalstva (pet let): 2,76% (22. mesto)

Proračun (2016 - odhodki): 20.548.118 €

Indeks ISSO: 44,33 (63. mesto)

http://www.grosuplje.si/

Nova razvojna vizija Grosuplja se imenuje 3G in poudarja gospodarnost, gostoljubnost in globalnost. Vizija se ne imenuje po naključju po liniji ljubljanskega mestnega prometa: prometna povezanost s sosednjo Ljubljano je med strateškimi razvojnimi prioritetami, rešitve pa za naše okolje zgledne. To je možno zaradi uspešnega sodelovanja z Ljubljano in ostalimi sosednjimi kraji. Povezave v Sloveniji pa za Grosuplje niso dovolj: nobena druga občina v Sloveniji do zdaj ni tako močno izpostavila odprtosti v svet kot svojo razvojno prioriteto. Ta »globalna vizija« pa je postavljena na trdna tla, na bogat in uravnotežen spekter razvojnih aktivnosti ter na solidne vrednosti kazalnikov. Grosuplje se je med finaliste uvrstilo zaradi zanimivih razvojnih prijemov in je izjema med letošnjimi finalisti kot kraj, kjer turizem (vsaj zaenkrat) ni v ospredju.

 

Prva globalna občina v Sloveniji.

Grosuplje je prva in edina občina v Sloveniji, ki v razvojni viziji izrecno izpostavlja globalnost. Morda bi se komu zdelo to za razmeroma majhno občino neprimerno. Sami mislimo, da je ta poudarek pri Grosuplju (ali pri drugih manjših občinah) bistveno bolj na mestu, kot bi bil denimo pri prestolnici. Njena globalna vloga je tako rekoč samoumevna.

Poudarjanje globalnosti ima simbolen pomen in postavlja vse početje v drugačno optiko od tiste, ki je omejena na strogo lokalnost in ki v Sloveniji prevladuje do že kar boleče stopnje. Da pa v Grosuplju mislijo resno, kažejo s svojimi aktivnostmi. Občino so leta 2014 predstavili v biltenu slovenske ambasade v Washingtonu. Tuji gostje so v Grosupljem stalnica: od veleposlanika Azerbajdžana do generalnega direktorja Mednarodne železniške zveze. Samo lani se je Grosuplje vključilo v dve mednarodni organizaciji: Evropsko združenje za lokalno demokracijo (ALDA) in Inštitut regij Evrope (IRE).

Grosuplje se ne povezuje le globalno. Občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje so oblikovale medobčinski razvojni center (MRC) za skupno iskanje finančnih virov in nastopanje na mednarodnih razpisih. Center je začel z delovanjem leta 2016. Primer za dobro sodelovanje s sosednjimi občinami in Ljubljano so prometne rešitve: občina jih praviloma pripravlja v tesnem sodelovanju z drugimi (začenši z avtobusno linijo 3G).

 

Zelo aktivna občina.

Splet aktivnosti v občini je zelo bogat in pokriva vsa področja. Najboljši dokaz za bogastvo aktivnosti je proračun. Ta je leta 2011 znašal 15 , leta 2014 pa 30 milijonov evrov. Grosuplje je v zadnjih letih investiralo v čistilne naprave in kanalizacijsko omrežje, ceste, zdravstveni dom z lekarno, novo šolo… Začelo se je urejanje Grosupeljščice z izgradnjo zadrževalnika, kar bo pomembno prispevalo k protipoplavni varnosti, obenem pa omogočilo širitev poslovnih con.

 Lani se je v naši analizi Grosuplje uvrstilo na prvo mesto po indeksu vitalnosti (metodo smo si sposodili iz ameriških virov) med kraji z več kot 15.000 prebivalci. V indeks so vključeni izbrani demografski kazalniki in indikatorji s trga dela. Pri razvojnih prizadevanjih v  Grosuplju niso zanemarili mehkih aspektov: kraj sodi med občine, kjer  več namenjajo za štipendiranje. Grosuplje je uvrščeno tako  med mladim kot  starosti prijazne občine.

 

 

Novo mesto, nov razvojni zagon

Regija 2: Osrednja in JV Slovenija

Število prebivalcev (2016): 34.680 (6.mesto)

Rast prebivalstva (pet let): 0,36% (72. mesto)

Proračun (2016 - odhodki): 32.678.676€

Indeks ISSO: 52,71 (3. mesto)

Pridevnik »novo« v imenu Novo mesto je v zadnjem obdobju posebej primeren: čuti se svež in močan razvojni zagon. Ta vtis dajejo tako nastajajoča nova strategija, ki prva pri nas postavlja v ospredje pametno mesto, kot tudi bogate razvojne aktivnosti in projekti. Svežina se čudi tudi v idejah, kot sta  nagradna igra z zbiranjem zelenih točk ali predstavitve ambasadorjev Zelenega Novega mesta. Na področju turizma omenimo turizem v zidanicah. Ta nov izdelek je nastal prav v Novem mestu, kot dobro prakso pa jo zdaj prenašajo tudi v Lendavo. »Zeleno« in »modro« Novo mesto je po naši analizi, objavljeni pred enim letom, najvitalnejša slovenska mestna občina, na račun kombinacije dostopnosti stanovanj, relativno visokega življenjskega standarda in razvitega trga dela pa je Novo mesto med najprivlačnejšimi kraji za priseljevanje pri nas.

Nov razvojni zagon

 Trajnostna urbana strategija Novega mesta govori o Novem »zelenem«, »modrem« in »vključujočem« mestu, ki je tesno povezano s podeželjem. Strategija sledi sodobnim trendom in v viziji urbanega območja postavlja »pametno« na prvo mesto, poudarja pa elemente, kot so energetska učinkovitost, trajnostna mobilnost, urbana prenova, podpora start-up podjetjem, dostop do kakovostne hrane lokalnega porekla in podobno.

V mestu trajnostno usmeritev gradijo tudi z nekaj izrazito izvirnih prijemov: med temi je nagradna igra, kjer občani za opravljene sezonske naloge prejemajo zelene točke, za zelene točke pa manjšo nagrado. Te naloge so v glavnem usmerjene izrazito edukativno (točke občani prejmejo npr. za objavo fotografije ločevanja odpadkov na Facebooku ali za »ekološko ustvarjanje«.). Drug tak prijem so ambasadorji: ljudje (družine), ki »bogatijo mesto z ustvarjalnostjo, idejami in odločitvami«. Na splošno lahko spletno stran Vse se vrača (Novo mesto – Zeleno mesto) omenimo kot zgleden primer, kako z zanimivimi informacijami v kraju skušajo vplivati na okoljsko osveščenost prebivalcev.

Iskanje novega.

V Novem mestu tudi na področju turizma v zadnjem času dajejo vtis, da poudarjeno iščejo nove poti in prijeme. Letos je Novo mesto organizator turistično-promocijskega dogodka konferenca mest ob jantarni poti, s čemer želijo »opozoriti na kulturno dediščino Novega mesta kot enega najpomembnejših prazgodovinskih najdišč v Evropi«. Med nosilnimi elementi turistične strategije je tudi industrijski turizem.

Dolenjsko  destinacijo tržijo s sloganom, ki poudarja »drugačnost«: »Dolenjska, drugačna doživetja«. Značilen izdelek, ki to uteleša, je turizem v zidanicah: »nov, unikaten, privlačen turistični proizvod«, ki izkorišča prav razpršenost vinogradništva in s tem zelo veliko število malih zidanic, ki »nudijo turistom vse, kar potrebujejo za udoben oddih«. V to inovativno ponudbo se dobro vklaplja tudi »zgodba o cvičku«, ki jo obiskovalcem predstavljajo (v sedmih jezikih) na Matjaževi domačiji, kmečkem turizmu v Pahi pri Otočcu. Predstavitev se je pred nekaj leti uvrstila med kandidate za nagrado Sejalec za inovativnost v turizmu.Leta 2015 je bila med kandidati za sejalec Depandansa Stara vrtnarija Grm, oziroma postajališče za avtodomove, ki so ga uredili na območju nekdanje grajske vrtnarije (pri gradu Grm).

3. regija: Od Posavja do Koroške

Prvo mesto:  Podčetrtek - skriti biser

 

 Finalistki:

Laško - turistična gazela

Število prebivalcev (2016): 13.175 (41.mesto)

Rast prebivalstva (pet let): -2,59% (169. mesto)

Proračun (2016 - odhodki): 13.611.150 €

Indeks ISSO: 39,46 (143)

http://www.lasko.si/sl/

 

Glavna strateška usmeritev Laškega je razvoj »zelenega in dostopnega zdraviliškega turizma«. Zdi se, da je celoten razvoj kraja podrejen tej usmeritvi, ki jo dosledno uresničujejo. Ponudbo so znali učinkovito povezati v okviru znamke Sotočje dobrega, pri trženju pa se znajo povezovati na regionalni in nacionalni ravni. Številni projekti, ki merijo na kakovost življenja v kraju, smiselno bogatijo turistično ponudbo (kulturni in športni objekti). Izrazita posebnost Laškega je skrb, ki jo namenjajo za turiste s posebnimi potrebami. Ob tem so v Laškem uspeli pripraviti festival Pivo in cvetje, ki je svojevrsten fenomen in je s 110.000 obiskovalci najbolj množična prireditev te vrste pri nas.

Ko gre za kvalitativne kazalnike (vsaj tiste, ki jih vključuje naša analiza), Laško v Sloveniji preprosto nima prave konkurence. Gre za turistično gazelo v pravem pomenu besede: število gostov se vztrajno povečuje: med leti 2008 in 2015 za 69 odstotkov, lani (prvih osem mesecev) še za dobrih 12%. V Laškem so ob tem znatno okrepili prenočitvene zmogljivosti, pri čemer relativni kazalnik kaže, da je bila naložba več kot upravičena. Izkoriščenost zmogljivosti je za slovenske pojme močno nadpovprečna, skoraj 50-odstotna. Na te vrednosti kazalnikov je sicer izrazito vplival uspešen ponovni zagon Rimskih Toplic.

EDEN: poudarek na turizmu za ljudi z različnimi oviranostmi.

Laško je leta 2013 zmagalo v slovenskem izboru za Evropske destinacije odličnosti (EDEN): tedaj je bila tema izbora dostopni turizem, »ki omogoča ljudem z različnimi fizičnimi ali psihičnimi omejitvami  ter posebnimi potrebami, neodvisno, pravično in dostojanstveno uporabo turističnih storitev«.

Laško je dobilo priznanje, ker je destinacija »uspela povezati naravne vire, vrhunsko medicinsko znanje, lokalne posebnosti in zgodbe v odlične turistične produkte«. Thermana Laško je prejela zlati certifikat za »Invalidom prijazno podjetje« že leta 2009. Zdravilišče je  ustrezno opremljeno, da omogoča priprave  športnikov – invalidov. Dostopnost za ovirane ljudi ni omejena le na zdravilišče, ampak so primerno pripravljene tudi površine v mestu, turistične kmetije, za invalide pa poskrbijo tudi na prireditvah.

Blagovna znamka Sotočje dobrega

Zdi se, da sodi Laško med tiste kraje, kjer je turistična ponudba bolje povezana in prepletena. Lokalna blagovna znamka vključuje več elementov: bogastvo termalnih in zdravilnih vod, pivo, cvetje in med. S poudarjanjem apiterapije in čebelarskega turizma se Laško vključuje v eno od tem, ki postaja vse pomembnejša za slovenski turizem. Četudi je glavni poudarek na obeh zdraviliščih, so v »uradno« ponudbo kraja smiselno vključene tudi turistične kmetije in gostilne, ki ponujajo lokalne specialitete. Zaradi kakovostne ponudbe in poudarka na trajnostnem aspektu je Laško med nosilci bronastega znaka Slovenia Green Destination.

 

Slovenj Gradec - svetovno mesto miru

 Število prebivalcev (2016): 16.686 (26.mesto)

Rast prebivalstva (pet let): -0,87% (113. mesto)

Proračun (2016 - odhodki): 16.279.485 €

Indeks ISSO: 44,47 (58. mesto)

http://www.slovenjgradec.si/

 

Mestece na Koroškem se je uspelo na svojski način pozicionirati na svetovni zemljevid kot Mesto miru OZN. Tudi z bogatim naborom aktivnosti daje vtis kulturnega središča, ki je dosti pomembnejše, kot bi lahko sodili glede na velikost kraja (in relativno odmaknjenost). Ta vtis zbuja zlasti število in kakovost kulturnih in drugih dogodkov, ki jih prirejajo v kraju in segajo od poletnega kulturnega festivala (Slovenjgraško poletje), prek Mirovniškega festivala ali Festivala drugačnosti do enega od »100 najzanimivejših filmskih festivalov na svetu«. Druga pomembna razvojna komponenta, zelo značilna za Slovenj Gradec, je skrb za tradicijo, ki se v zadnjem času kaže zlasti kot skrb za ohranjanje tradicionalnih obrti. Tako imamo v odmaknjeni dolini Koroške kraj, ki je izjemno odprt v svet in zna s svojo ponudbo pritegniti zelo različne skupine obiskovalcev.  Slovenj Gradec je nosilec srebrnega znaka Slovenia Green Destination za izrazito trajnostno obarvane turistične kraje.

Mesto Glasnik miru

Slovenj Gradec se je uspel zanimivo pozicionirati na svetovnem zemljevidu kot »mesto miru in mednarodnega sporazumevanja« z vrsto kulturnih dogodkov pod pokroviteljstvom OZN; ti potekajo že štiri desetletja.  Te aktivnosti dajejo mestu neko posebno vlogo kulturnega mesta, močno vpetega v mednarodni prostor. V Slovenj Gradcu so  vlogo še dodatno okrepili s sodelovanjem v projektu Evropska prestolnica kulture leta 2012. Na koncept mesta miru se navezujejo tudi dogodki v kraju, kot sta Mirovniški festival ali Festival drugačnosti. Tridnevni mednarodni festival »spregledanih« kratkih nizkoproračunskih filmov Shots je uvrščen med 100 najzanimivejših filmskih festivalov na svetu (portal FilmFreeway). Slovenj Gradec ima zelo bogato kulturno življenje s številnimi prireditvami (Slovenjgraško poletje); pri organizaciji nekaterih sodeluje tudi s sosednjimi kraji (Koroško kulturno poletje).

Skrb za ohranjanje tradicije

Staro mestno jedro je zgledno prenovljeno, za kar je Slovenj Gradec prejel že nekaj priznanj (Najlepše mestno jedro, Entente florale 2015). Mesto je bilo (skupaj s Škofjo Loko in Rogatcem) vključeno v projekt DUO za ohranjanje rokodelske kulturne dediščine v čezmejnem prostoru (Avstrija in Slovenija). Rezultat projekta je med drugim podroben katalog nosilcev in izdelkov tradicionalne obrti, sprožil pa je tudi urejeno in sistematično trženje izdelkov. Redkokatera občina v Sloveniji nameni toliko pozornosti tradicionalni obrti. Decembra 2016 so v mestu odprli nove prostore Rokodelskega centra Koroške, kjer bodo rokodelci razstavljali svojo dejavnost in izdelke, v naslednji fazi pa jih tudi prodajali. Pomembna funkcija centra je tudi prenos starih obrtnih znanj na naslednje generacije. V Slovenj Gradcu sicer deluje najstarejši evropski medičar in svečar – delavnica Perger 1757 (medičarstvo deluje od leta 1757). Podjetje je zgleden primer, kako je s spretnim trženjem možno iz tradicionalne obrti narediti lokalno uspešnico z globalnim dometom. Med več kot 100.000 obiskovalci najdemo tudi tako različne osebnosti kot sta Dalaj Lama in Donald Trump.

 

4. regija: Vzhodna Slovenija

Prvo mesto: Lendava - most med narodi

Število prebivalcev (2016): 10.517 (32.mesto)

Rast prebivalstva (pet let): -4,17% (199. mesto)

Proračun (2016 - odhodki): 12.182.072 €

Indeks ISSO: 39,12 (151. mesto)

www.lendava.si

Lendava je v zadnjih letih naredila razvojni preobrat, kakršnih v Sloveniji ni veliko. Po analizi ISSO je bila Lendava leta 2012 na 205. mestu med slovenskimi občinami. Zdaj analiza uvršča občino na 151. mesto. Občina dosega nadpovprečne rezultate na štirih pomembnih razvojnih področjih: življenjski standard, gospodarstvo, trg dela in učinkovitost delovanja. To je izjemen dosežek za kraj, ki je bil pred petimi leti prav na repu lestvice ISSO.

Četudi v občini ne zanemarjajo nobenega pomembnega področja, sta k hitremu razvoju največ prispevala skrb za podjetništvo in investicije ter razvoj turizma. Prav s sistematičnim razvojem turizma je Lendava naredila močan zasuk iz industrijskega v postindustrijski kraj. V promociji turistične ponudbe se v Lendavi uspešno povezujejo s kraji po Sloveniji in v sosednjih državah. Posrečenim dogodkom (svetovna prestolnica bograča) se je pred kratkim pridružil projekt Vinarium z razglednim stolpom, ki je tako rekoč čez noč postal tretja najbolj obiskana atrakcija v Sloveniji.  To je bilo možno le zaradi izrazito strateškega pristopa, s katerim se v kraju lotevajo razvoja. Kandidatura Lendave za Kulturno prestolnico Evrope 2025 je logični naslednji korak v preobrazbi kraja.

Stolp Vinarium

Novi razgledni stolp v Lendavskih goricah je fenomen brez primere v našem prostoru. V dobrem letu po odprtju je stolp obiskalo več kot 100.000 ljudi, kar pomeni, »da je stolp postal tretja najbolj obiskana atrakcija v Sloveniji«. Stolp je prejel nagrado Sejalec 2016 za najbolj inovativne in kreativne turistične proizvode. Poleg razgleda, ki sega v štiri države (kar je posebnost svoje vrste), je stolp postal tudi vozlišče turističnih dogodkov, prireditev (začenši s festivalom Vinarium) in vinskih poti.

Stolp je s svojimi mehkimi vsebinami ključni vzvod v razvojem zasuku Lendave. Dodamo lahko še, da je prav stolp Vinarium zagotovo pomembno prispeval k velikemu skoku števila prenočitev leta 2016 v Lendavi. Lendava je zbudila pozornost že pred nekaj leti kot »svetovna prestolnica bograča«. Bogračfest  postaja že tradicionalen dogodek, ki je dobro sprejet med turisti in domačini ter tako prispeva k turističnemu razvoju kraja. Enako velja za Lendavsko trgatev. Te dogodke so leta 2015 povezali v festival Vinarium in mu dodali »kulinarično ulico«, predstave, delavnice, dneve odprtih vinotočev in celo razstavo grafik Joana Miroja.

Pri trženju turistične ponudbe se Lendava spretno povezuje z drugimi kraji. Značilen primer je partnerstvo z Budimpešto in drugimi madžarskimi kraji: Bogračfest so na primer  lani obiskali nadžupan Budimpešte, župan Kőszega ter predstavniki Pécsa. Lendava se je na nadžupanovo vabilo predstavila na budimpeštanskem božičnem sejmu, ki sodi med najatraktivnejše dogodke v tem mestu. Lendava je predstavitev pripravila v sodelovanju z STO in zraven povabila še Ljubljanski grad, Postojnsko jamo in Kobarid.

Kultura kot razvojni vzvod

V Lendavi so se odločili, da bodo po Ljubljani in Mariboru (s partnerskimi mesti) tretje slovensko mesto, ki bo kandidiralo za Evropsko prestolnico kulture. Odločitev lahko opišemo kot ambiciozno in pogumno. Ta že kar drzna poteza je rezultat strateškega premisleka, ki vidi kulturo kot generator »novih pristopov, nove energije, razvoja gospodarstva, kulturnega turizma in predvsem pozitivnih učinkov na demografske kazalce in ustvarjanja novih delovnih mest«. Ni naključje, da je bil prvi večji dogodek v nizu priprav na kandidaturo prav delavnica Evropska prestolnica kulture – priložnost za mlade, ki je potekala lani v okviru Festivala Vinarium.

V mestu bodo začeli pripravljati kreativno strategijo na področju kulture, cilj te strategije pa bi lahko bil tudi demografski preobrat, ki ga kraj zelo potrebuje. Na zanimiv način je lendavsko kandidaturo komentiral zunanji minister Karel Erjavec. Poudaril je, da bi Lendava kot EPK lahko bila »nek nov model sodelovanja znotraj EU na področju kulture« in tako povezovala Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Slovenijo. A tudi če kandidatura ne bo uspela, lahko sam poskus kraju prinese dodatni razvojni zagon.

Vabljenje investitorjev

Lendava se je že leta 2013 uvrstila med finaliste za nagrado Zlati kamen tudi zato, ker je ena od maloštevilnih občin, ki aktivno in sistematično vabi investitorje. Kraj se je večkrat visoko uvrstil med »mesta prihodnosti«, ki jih izbirajo pri reviji Foreign Direct Investment (del medijske hiše Financial Times). Lekov Pakirni center v Lendavi je največja investicija Novartisa v Sloveniji doslej. Japonska korporacija Daihen je izbrala Lendavo za svojo evropsko bazo. Lani je v lendavski poslovni coni novo proizvodno halo zgradilo visokotehnološko podjetje Virs. 

 

Finalistka:

Ljutomer - prleški razvojni fenomen

Število prebivalcev (2016): 11.441 (47.mesto)

Rast prebivalstva (pet let): -2,4% (165. mesto)

Proračun (2016 - odhodki): 19.827.484 €

Indeks ISSO: 40,16 (135)

www.obicnaljutomer.si

Ljutomer je prejel leta 2015 nagrado kot razvojno najbolj prodorna občina v vzhodni Sloveniji. Zdaj je ponovno med kandidati kot prava turistična gazela: je med kraji z največjo rastjo števila turistov. Pri tem Ljutomer nima izstopajočih naravnih ali kulturnih znamenitosti. Preskok med turistične kraje so naredili predvsem s svojo spretnostjo in domiselnostjo. Značilen primer je Grossmanov filmski festival fantastičnega in grozljivega filma, ki je zaradi svoje nišne usmerjenosti postavil Ljutomer dobesedno na svetovni zemljevid cinefilov. To smo omenili že leta 2015, a moramo ponoviti: Ljutomer sodi med najbolj aktivne občine pri nas: število projektov je impresivno, prav tako pa sredstva, ki jih v občini uspejo zbrati. Ta bogata aktivnost ne brez rezultatov: v dveh letih se je Ljutomer povzpel na naši lestvici ISSO za 30 mest.

Pospešen razvoj na področju turizma

Ljutomer se je vključil v shemo Slovenia Green Destination: ocenjevanje še ni zaključeno (stanje: december 2016). Hotel Bioterme Mala Nedelja je nosilec evropskega znaka za okolju prijazne turistične zmogljivosti. Leta 2015 so bazeni Bioterm postali Naj kopališče v kategoriji srednje velikih kopališč v Sloveniji. V Biotermah Mala Nedelja bodo gradili novo apartmajsko naselje in tako lahko pričakujemo, da se bo hitra rast na področju turizma nadaljevala. Spretnost v Ljutomeru kažejo tudi s potezami kot je večjezična turistična aplikacija za pametne telefone - pripravili so jo že pred nekaj leti. Za razvoj Jeruzalemskih goric kot edinstvene krajinske vrednote na eni strani in kot potencialne turistične destinacije na drugi so se v Ljutomeru povezali s sosednjim Ormožem.

Edinstveni filmski festival

Pomemben del turistične ponudbe kraja je bogat spekter različnih prireditev: od Prleškega sejma do  kasaških prireditev ali Grossmanovega filmskega festivala.Prav festival fantastičnega filma in vina je nekaj posebnega: lani je bil prirejen dvanajstič in je v Ljutomeru zbral goste iz desetih držav. »Z nepogrešljivim konceptualnim dodatkom vina, po katerem Prlekija pač najbolj slovi, že tradicionalno odpiramo popolnoma nove horizonte gastronomsko-filmskih užitkov vsem našim obiskovalcem,« pojasnjujejo  organizatorji kombinacijo fantastike in vina.  Ameriška revija Movie Maker Magazine je festival leta 2013 uvrstila med pet najboljših filmskih sci-fi in horror festivalov na svetu. Poleg projekcij in ocenjevanj filmov festival vključuje tudi dogodke za najširšo javnost (npr. grozljive povorke), pokušine in predstavitve vin, vodene ture po vinskih poteh ipd.

Ljutomer je svojevrstna gazela med občinami ko gre za turizem, a tudi ko gre za infrastrukturni razvoj. Če primerjamo: mestna občina Ptuj (ki smo jo lani ravno tako opisali kot primer razvojnega preboja) ima dvakrat več prebivalcev kot Ljutomer, njen proračun pa je le za 30 odstotkov večji. Tudi v letu 2016 je veliko investicij povezanih s komunalnim opremljanjem naselij, oziroma gradnjo in rekonstrukcijami vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. In ne nazadnje: na področju trajnostne mobilnosti je Ljutomer primer evropske dobre prakse za manjše kraje.

 

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva