Od Koroške do Posavja

D POSAVJA DO KOROŠKE


Prve: Radlje ob Dravi - z inovativnostjo do razvojnega preboja

Če so nas Radlje ob Dravi do zdaj prepričale (in včasih navdušile) s strateškim vodenjem in izvirnimi prijemi, so nas tokrat z merljivimi rezultati.

 

  • Število prebivalcev (2017): 6.184 (83.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -1,4% (133. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 6.064.502 €
  • Občina Radlje ob Dravi je bila med kandidatkami za nagrado Zlati kamen leta 2012 in 2016.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 84. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 19. mesto

 

Radlje ob Dravi so druga občina (prva je bila Ljubljana), ki se je med kandidatke za nagrado Zlati kamen uvrstila že tretjič. Če nas je doslej prepričala (in včasih navdušila) s strateškim vodenjem in izvirnimi prijemi, nas je tokrat z merljivimi rezultati. Po vrednosti indeksa preboja so Radlje ob Dravi na 19. mestu v Sloveniji. Tako je kraj dober primer tega, kako lahko inovativni in sveži pristopi peljejo k merljivim izboljšavam na vseh ravneh.  O preboju lahko govorimo tudi na področju turizma. Radlje še pred kratkim nihče ni povezoval s turizmom, zdaj imajo prestižni srebrni znak zelene turistične destinacije in to zaradi izvirne ideje: vodnega parka s prvim in edinim biološkim bazenom v Sloveniji. Radlje ob Dravi so sicer pogosto v vlogi kraja, ki prvi uporabi ali prenese določeno rešitev, nemalokrat pa dajo določeni razširjeni praksi izviren pečat. Za ilustracijo le en novejši primer: uvedba koles za izposojo. V ta namen niso kupili novih, ampak so zbrali »odpadna« stara kolesa, ki so jih prenovili prostovoljci v mladinskem centru.

Inovativni pristopi

Radlje ob Dravi so pogosto v vlogi kraja, ki prvi uporabi ali prenese določeno rešitev, nemalokrat pa dajo določeni razširjeni praksi izviren pečat. Dober primer je sistem koles za izposojo RadlBajk. Radlje so ta sistem – sicer značilen prijem za precej večje kraje -  uvedle leta 2016: ker so bil sredstva omejena in niso omogočala nakupa posebnih koles, so za to uporabili stara kolesa, ki so jih zbrali in obnovili mladi v Marenberškem mladinskem kulturnem centru. Že ob kandidaturi leta 2016 smo zapisali, da so nadgradili projekt za prevoz starejših in otrok Prostofer tako, da so za ta namen ponudili občinski električni avto.

Druga izvirna pobuda, ki smo jo zaznali že leta 2016,  je občinski sadovnjak, s katerim občina skrbi za ohranjanje (in promocijo) 51 starih avtohtonih vrst jabolk. Stranski učinek je zdravo sadje, ki ga dobijo otroci v šoli in vrtcu za malico, del sadja pa predelajo v sok in mošt, kar na občini uporabljajo kot protokolarno darilo. V Radljah imajo tudi »učni vrt za mlade in medgeneracijsko povezovanje«. Tematsko senzorični park, ki je del doma starostnikov Hmelina, je prejel leta 2017 srebrno priznanje GZS kot ena najboljših koroških inovacij. A največji izvirni (vsaj v slovenskem okolju)  projekt je brez dvoma vodni park s »prvim in edinim biološkim bazenom v Sloveniji, kjer za čistočo in kakovost vode skrbijo izključno naravni organizmi«.

Dosledna trajnostna usmerjenost

Razvojna politika Radelj sledi načelom trajnostnega ter vključujočega razvoja. Aktivnosti merijo na različne skupine, tudi na ranljive. Veliko število izvedenih ali načrtovanih projektov ima izrazit trajnostni predznak. Radlje so med vodilnimi občinami v Sloveniji pri uvajanju in promociji naravnih čistilnih sistemov za odpadne vode. Pomemben projekt v načrtu je Center sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v prenovljenem dvorcu Mahrenberg z muzejem, razstavnimi prostori, učilnico ipd.

Trajnostna usmerjenost občine očitno vpliva tudi na podjetniško klimo. V industrijski coni tako najdemo inovativna podjetja z eko-programi (ponudnik izdelkov iz biorazgradljive plastike (Bokri d.o.o.) ali center s solno terapijo Solna doživetja). Lahko bi rekli, da je dosledna okoljska politika sprožila razvojni zasuk v izrazito zeleno smer. 

Turistični preboj

Na tak način so se lotili tudi razvoja turizma. Glavni vzvod, ki naj bi sprožil turistični razvoj, je Vodni park. Naravni bazen so zgradili leta 2014, pozneje pa so dodali še naselje (zelo modnih) glamping hišic. S to inovativno potezo so Radlje med prvimi občinami pri nas pridobile srebrni znak Green Destination in prehitele številne uveljavljene turistične kraje. (Občina ima sicer tudi priznanje Entente Florale za urejenost kraja.). Vodni park je leta 2016 prejel tudi nagrado STO Sejalec za inovacije v turizmu. Vodni park naj bi po besedah predstavnice ŠKTM za seboj potegnil tudi zasebno pobudo na področju organiziranih izletov, gradnjo višinskega parka in selitev dogodka KKŠ Fest iz Raven na Koroškem na lokacijo vodnega parka v Radljah. Število turistov v občini raste. Leta 2012 je bilo obiskovalcev v Radljah komaj 440, leta 2016 1.992. Število prenočitev je zraslo s 1.086 na 3.488.

 

Brežice: hitra rast na schengenski meji

Zakaj Brežice? Zaradi vrednosti indeksa preboja in zaradi dobrih praks

 

  • Število prebivalcev (2017): 24.204 (13.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -0,3% (98. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 22.037.405€
  • Občina Brežice je bila med kandidatkami za nagrado Zlati kamen leta 2013.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 75. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 51. mesto

 

Brežice so se med kandidatke uvrstile zaradi vrednosti indeksa preboja in dinamičnih kazalnikov. Občina na schengenski meji ima eno od najbolj dinamičnih gospodarstev v Sloveniji. Hitro rast lahko zaznamo tudi na področju turizma. Ob tem so v kraju uvedli vrsto dobrih praks. Turistično ponudbo izboljšujejo z razvojem festivalskega in kulturnega dogajanja – na glavne dogodke vozi brezplačni avtobus tudi iz Ljubljane. V občini aktivno privabljajo investitorje z večjezičnim portalom (Discover Brežice). Prenesli in priredili so tudi vrsto programov, ki merijo na zaposljivost mladih ali pomoč starejšim.

Spodbujanje podjetništva

Merljivi rezultati kažejo, da so na tem področju Brežice posebej uspešne, gospodarstvo pa je tako v občinski strategiji kot v predvolilnem programu na prvem mestu. Brežice imajo eno od najbolj dinamičnih gospodarstev v Sloveniji. Med kazalniki na tem področju je rahlo nad povprečjem le dodana vrednost na prebivalca, pri vseh ostalih kazalnikih Brežice izstopajo. Dinamika je največja, ko gre za nastajanje novih podjetij (7. mesto) in za prirast podjetij (9.mesto), po rasti prihodka pa je brežiško gospodarstvo na 33. mestu.

Aktivnosti? V občini skušajo privabiti investitorje tudi z dvojezično spletno stranjo Invest Brežice – posebne spletne predstavitve občin, ki so namenjene  investitorjem, so pri nas še vedno redkost. Podjetniški center Brežice organizira vsakoletno konferenco Dnevi podjetniških priložnosti: dogodek je izrazito izobraževalne narave in vključuje vrsto brezplačnih delavnic in predavanj. Center prireja tudi posebne delavnice za start-up podjetja ter Podjetniško-obrtni in kmetijski sejem POK.

Turizem

Bogata ponudba prireditev in možnosti je predstavljena na večjezičnem portalu Discover Brežice. Nov, modni in dokaj izviren turistični izdelek je Otok pobega: model igre sobe pobega je prenesen na prosto v okolje ob reki Krki. Dogodkom v mestu so dodali poletni festival  Mestna promenada, poleti pa poteka tudi festival Brežice, moje mesto, ki prepleta kulturne dogodke, kulinariko in športne prireditve. Festival stare glasbe Seviq je edinstven v Sloveniji in gosti vrhunske svetovne izvajalce. Še ena posebnost: na Mestno promenado vozi brezplačni avtobus iz Čateža, festival Brežice, moje mesto pa je z brezplačnim avtobusom povezan še z Ljubljano, Grosupljem, Trebnjem in Novim mestom.

Paleta dobrih praks

V Brežice uspešno prenašajo dobre prakse iz drugih krajev: projekt Sopotniki je sistem brezplačnih prevozov za starejše, prevoze pa opravljajo prostovoljci – gre za priredbo modela Prostofer.  Projekt PiMP je namenjen zaposlovanju mladih, zlasti na področju zelenega turizma. Projekt so pripravili pri (zelo aktivnem) Mladinskem centru Brežice in za izvedbo dobili tudi evropski denar.

Skupaj s sosednjimi občinami (Brežice sodelujejo zlasti z občinami posavskega somestja) so Brežice uspešno kandidirale za evropska sredstva za regijsko mrežo socialnih storitev in medgerenacijsko sodelovanje (1,4 milijona evrov) in za štipendije (Regijska štipendijska shema: 2,2 milijona evrov).

 

Žalec: alkemija zelenega zlata

Primer kraja, kjer so znali razvoj opreti na jasno identificirano in edinstveno identiteto.

 

  • Število prebivalcev (2017): 21.269 (16.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -0,7% (112. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 16.250.265€
  • Občina Žalec je bila med kandidatkami za nagrado Zlati kamen leta 2016.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 98. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 64. mesto

 

V Žalcu je blagovna znamka  povezana z zgodbo o »zelenem zlatu« (večinoma je s tem mišljen hmelj, a v kraju uporabljajo znamko tudi širše). Blagovna znamka Zeleno zlato celovito povezuje turistično ponudbo z izrazitim ekološkim predznakom. A na zgodbo o zelenem zlatu se opira tudi inovacija, s katero se je Žalec prebil v svetovne medije. Fontana piva se morda komu zdi cenena domislica brez prave vsebine, a dejstvo je, da je magnet za goste (57.000 v štirih mesecih!) iz celega sveta – in učinkovit trženjski prijem, ki omogoča, da v Žalcu za vrček piva dobijo osem evrov (!) namesto običajnih dveh. Kaj takega se lahko zgodi le v kraju z dobro podjetniško klimo. Da jo Žalec ima, dokazuje tudi visok delež hitrorastočih gazel med podjetji.

Preboj na področju podjetništva

Žalec je veljal že v obdobju zgodnje tranzicije (konec osemdesetih, začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja) primer dobre prakse pri spodbujanju podjetništva. Že leta 1991 so se gospodarstveniki iz občine povezali v Društvo managerjev in strokovnjakov Golding, ki bržkone sodi med prve tovrstne pobude na občinski ravni pri nas. Društvo še vedno deluje.

V Žalcu skušajo podjetništvo razvijati zlasti v navezi s sosednjimi občinami – pri tem povezovanju ima Žalec izrazito vodilno vlogo (od denarja, ki ga RA Savinja prejme neposredno od občin, 87 odstotkov prispeva Žalec). V okviru te pobude izbirajo tudi regijskega inovatorja leta. Sedanje aktivnosti na področju spodbujanja podjetništva (z izjemo turizma) niso sicer nič posebnega – a dejstvo je, da je podjetniška klima v občini »zelenega zlata« izrazito ugodna. Da prihaja zlata gazela 2017 iz Žalca, ni naključje. Po podatkih AJPES je v tem kraju 78 hitro rastočih podjetij, kar Žalec uvršča na 13. mesto med slovenskimi občinami. Decembra 2017 so v Žalcu pridobili 70 milijonov vredno investicijo: v poslovni coni Arnovski gozd bo svoj nov logistični center gradila trgovska hiša Lidl.

Fontana piva

Ta zamisel (marsikdo jo je sprejel sicer z zadržanostjo) je močno vplivala na prepoznavnost občine in celo na globalno prepoznavnost Slovenije. Fontana je imela več kot 36.000 obiskovalcev v dveh mesecih delovanja leta 2016, v prvih štirih mesecih pa je bilo obiskovalcev že 57.000*: 100.000 obiskovalcev na leto torej ni nedosegljiv cilj.

Fontana je po eni strani izvirna zamisel (»prva na svetu«), s katero je bilo mogoče prodreti tudi v svetovne medije, po drugi strani povzema najpomembnejšo edinstveno potezo kraja (hmelj) in se navezuje na zelo močan globalni modni trend pivske kulture. Fontana je leta 2017 prejela nagrado STO Sejalec, v Beli Krajini pa že razmišljajo, da bi po tem zgledu naredili »prvo vinsko fontano na svetu« (potem nam bo manjkal le še vodomet z žganjem). Ponavljamo: potezo bi lahko ocenili kot trivialno, a ji daje vsaj nekaj teže njena tesna povezanost z blagovno znamko, ki temelji na identiteti kraja in elementu, ki Žalec loči od velike večine drugih krajev: izvrstnem hmelju.

Gradnja je stala okrog 400.000 evrov: od tega denarja ga je bilo za več kot polovico (215.000 evrov) zbrano z donacijami (95 podjetij in 58 posameznikov) – že ta način financiranja je primer dobre prakse za projekt, ki tudi sicer smiselno povezuje lokalno ponudbo. Cena piva v fontani je 8 evrov za 6 decilitrov (!) – četudi ne poznamo stroškov obratovanja, lahko sklepamo, da se bo naložba povrnila zelo hitro.

*podatek iz prijave projekta na razpis za nagrado Sejalec

Razvoj zelenega zlata

Ponovimo lahko, kar smo zapisali že leta 2016: Žalec je neke vrste prestolnica eko-turizma pri nas in zelo dosledno prepleta vse elemente ponudbe v enotno »zgodbo«, povezano z »zelenim zlatom« in trajnostno usmerjenostjo.

Žalec ima prvi slovenski »ekomuzej« hmeljarstva in pivovarstva. V občini so prirejali Ekofeste (serija dogodkov leta 2013), gradijo eko-kamp in so postavili vrsto ekoloških učnih poti. Omenili bi lahko še biopark Nivo, vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin in zeliščni park. Kot so zapisali na spletni strani, ime »ekomuzej« izhaja iz »njegove povezanosti z okoljem in ljudmi«. Zanimivejši del tega muzeja so vstopno-informacijske točke v vseh občinah Spodnje Savinjske doline, še bolj pa številne prireditve, ki se opirajo na hmeljarsko tradicijo v občini. 

Žalec razvija turizem z lastno blagovno znamko (pozicijski slogan: Žalec – v objemu zelenega zlata), ki se opira prav na to hmeljarsko tradicijo. Zeleno zlato je ob tem registrirana blagovna znamka v lasti občine – namenjena je trženju ekološko pridelane hrane in turistične ponudbe v občini. Pridelki in izdelki z znamko Zeleno zlato so na voljo v občinski trgovini Savinjski hram.  Vsi ti elementi tvorijo zaokroženo ponudbo, ki je smiselno medsebojno povezana. Ponudba se navezuje neposredno na identiteto kraja, ki temelji prav na hmeljarski tradiciji. 

V Žalcu sicer raziskujejo še eno »zeleno zlato«: industrijsko konopljo. V kraju je prva stavba, narejena iz tega materiala pri nas. Z raziskovanjem možnosti za pridelavo in rabo se sistematično ukvarjajo prav na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: ta ustanova redno prireja na to temo izobraževalne delavnice.

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva