Osrednja in JV Slovenija

 Razvojno najprodornejša občina v osrednji in jugovzhodni Sloveniji: NOVO MESTO         

 

Mesto nadarjenih in uspešnih

Novo mesto je kot center slovenskega izvoznega gospodarstva razvojno ena najmočnejših občin pri nas. To je jasno razvidno iz merljivih kazalnikov. A še nedolgo je kraj – če odmislimo industrijo – deloval zaspano, brez pravega razvojnega poleta. Po letu 2014 se je veliko spremenilo. Mesto doživlja pravi preporod in postaja tudi eno najbolj sodobno upravljanih občin pri nas. To upravljanje daje na eni strani velik poudarek na elemente kot je na eni strani trajnostni in socialno občutljiv razvoj, na drugi pa uporaba tehnologij ti. pametnega mesta.

Novo mesto je tudi glede na kazalnike, povezane s kulturo, uvrščeno zelo visoko. A predvsem je pomembno, kako kulturo v mestu razumejo. Uspešne posameznike so v Novem mestu prepoznali kot pomemben del krajevne kulturne identitete in ob tem močno ozavestili vlogo nadpovprečnosti oz. odličnosti. Na ta način so kulturo povezali z ustvarjalnostjo in jo - brez velikih besed - dejansko umestili kot središčni moment krajevnega razvoja. Takšna razvojna paradigma je pri nas dokaj redka – meritokratski poudarek tega vzorca pa mestna politika uravnotežuje s številnimi socialno obarvanimi ukrepi.

Mesto subvencionira prehrano za revne in starejše, nudi enkratno denarno pomoč ljudem v stiski in sofinancira vrsto humanitarnih organizacij. Pomembna je tudi skrb za mlade. Strategijo mladih so sprejeli že leta 2015 in jo izvajajo tudi v praksi. Tako je začel nastajati v strategiji načrtovani mladinski center Oton. Novo mesto je v vrsti občin, ki nudijo pomoč ob rojstvu otroka (220 evrov). Bistveno bolj redki so ukrepi, kot je subvencioniranje gradnje ali obnove stanovanj za mlade (1.000 do 1.500 evrov) in znižano plačilo vrtca za starše, ki so najeli stanovanjsko posojilo. Starejši občani imajo na voljo brezplačen prevoz po mestu z električnim avtomobilom.

V Novem mestu močno razvijajo prostovoljstvo: Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto je povezano je z »več kot 400 občinami, 150 univerzami, 400 nevladnimi organizacijami, 100 podjetji, 50 razvojnimi centri, gospodarskimi zbornicami in grozdi po vsej Evropi in tudi po svetu.« Še en aspekt, ki kaže, kako je občinska strategija zares (in ne le deklarativno) osredotočena na »mehki dejavnik« - torej na občane in ne le infrastrukturo, je skrb za izobraževanje. Zagotoviti širok  spekter vrhunskih strokovnjakov  je med pomembnimi cilji razvoja mesta. V mestu deluje nekaj fakultet in višjih oz. visokih šol. Štiri so se pred kratkim povezale v Univerzo Novo mesto. Tudi sicer je mestna občina močno vpeta v mednarodne projekte, ki gradijo mehke vsebine: socialno kohezijo, evro-državljanstvo, integracijo beguncev, skrb za mlade, sodelovanje med mesti ipd.

Novo mesto je v sodelovanju s Telekomom Slovenije in SAP Slovenija začelo graditi sistem pametnega mesta z rešitvami, ki temeljijo na internetu stvari.  »Občanom  bodo že kmalu na voljo interaktivna parkirna mesta, najnaprednejša senzorika kakovosti zraka, zajem in merjenje porabe vode in energentov, razvoj pametne ulične razsvetljave in merjenje zadovoljstva občanov.«

Do zdaj je mesto uvedlo pametno kartico (po zgledu ljubljanske Urbane), ki omogoča plačevanje parkiranja, javnega potniškega prometa, različne vstopnine, knjižnične storitve in izposojo koles. Novo mesto ima (kot že veliko krajev po Sloveniji) sistem za izposojo koles. Posebnost: navadnim kolesom so dodali 45 električnih.

Inovativen pristop pri promociji občine so tematska leta. Prakso so začeli med leti 2015 in 2016, ko je mesto praznovalo 650 let. Očitno se je prijem obnesel: sledili sta Jantarno leto (2017) in Štukljevo leto (2018). Jantarno leto je »postavilo Novo mesto na svetovni arheološki zemljevid«. Štukljevo leto naj bi bilo namenjeno bolj promociji na nacionalni in lokalni ravni, navezujejo ga pa tudi na Evropsko leto kulturne dediščine. 

Očitno je, da se tematska leta navezujejo na razvojne cilje občine. Med te denimo sodita tudi šport in skrb za zdravo življenje: mestna občina je po letih propadanja obnovila velodrom v Češči vasi in ga nadgradila z novimi vsebinami.  Projekt, zaključen leta 2018, je vreden približno 3,5 milijona evrov. Še bilj ambiciozno je zasnovana mestna večnamenska športna dvorana Portoval: za leto 2020 načrtovan projekt naj bi stal okrog 23 milijonov evrov.

Novo mesto ima zelo močan razvojni položaj  – po vrednosti sestavljenega indeksa ISSO je na 16. mestu med 212 občinami. V kategoriji mestnih občin ima boljše vrednosti kazalnikov samo prestolnica. 

 

Črnomelj: iskanje novih priložnosti v Beli Krajini

 Zakaj Črnomelj? Predvsem zaradi povezovalnosti in spretnosti pri vključevanju krajanov v razvoj. Dober primer iz zadnjega časa je prenova celovitega razvoja naselij v krajevni skupnosti Petrova vas: v prenovo so vključili učence osnovne šole iz teh naselij, učenci prek projekta spoznavali kulturno dediščino kraja, ozavestili gradnike krajevne identitete, ob tem pa podjetno razmišljali o razvoju. Dobra praksa, vredna posnemanja.

Črnomelj v projektih tesno sodeluje s sosednjimi kraji v regiji, močno pa je vpet tudi v čezmejne projekte s Hrvaško. Vrsta teh projektov meri na ohranjanje naravne dediščine. Omenimo še, da se občina proaktivno odziva na problematiko beguncev.

Črnomelj je v zadnjem desetletju dokaj intenzivno razvijal infrastrukturo – še posebej velja omeniti razvoj vodovodnega omrežja. Za razvoj so pomembne naložbe tudi v industrijsko cono in oblikovanje Podjetniškega inkubatorja Bele Krajine. Tudi v prihodnje najpomembnejši projekti merijo na razvoj infrastrukture, na ceste, vrtce in šole, javno razsvetljavo in razvoj optičnega širokopasovnega omrežja. Zelo močan razvojni center RIC Bela Krajina deluje vzorno in s projekti že uspeva vplivati na beg možganov.

 Kultura je v kraju pomemben razvojni moment. V mestu potekajo številni dogodki, od tradicionalnega Jurjevanja do dogajanja na »ulici kulture«. Črnomelj sodi med kraje, ki za varstvo kulturne dediščine namenjajo relativno največ denarja. Prenove mestnega jedra so se v Črnomlju lotili temeljito in celovito, pri tem pa v iskanje rešitev vključili stroko in širšo javnost. Leta 2013 so organizirali urbanistično in arhitekturno delavnico. Leto za tem so pripravili Načrt upravljanja mestnega jedra Črnomelj (2014 – 2018), celovit dokument, ki zajema na eni strani prenovo in varstvo kulturne ter naravne dediščine mesta, na drugi aktivnosti, s katerimi bi to dediščino na trajnostni, a podjeten način »vpeli v sodobno življenje« in jo uporabili za boljšo prepoznavnost kraja.

Črnomelj ne sodi med občine z močnejšim razvojnim položajem. Vrednost sestavljenega indeksa ISSO je šibka in uvršča občino na 183. mesto med vsemi 212 občinami, oziroma na 58. mesto med 60 občinami, ki imajo sedež v mestnem naselju. V občini so znali razviti vrsto dobrih praks. A zdi se, da kraj potrebuje nov razvojni sunek, s katerim bi zares prebudili že odkrite, vendar še speče potenciale. Uvrstitev Črnomlja v finale izbora je zato mišljena tudi kot spodbuda.

 

Trebnje: mesto odličnosti

 »Eno najmlajših slovenskih mest zaznamuje hiter razvoj in rast gospodarstva, šolstva in kulture.« Te besede so zapisane v slavnostnem govoru, ki ga je imel eden od uveljavljenih krajanov ob občinskem prazniku. Izbira teh treh področij ni naključna – iz posameznih izjav, predvsem pa iz aktivnosti lahko sklepamo, da razvoj kraja temelji prav na teh treh elementih, ki pa so tesno povezani s skupnim imenovalcem: prizadevanjem za odličnost. To so postavili v Trebnjem kot osrednjo vrednoto na bolj ekspliciten način kot v kateremkoli drugem slovenskem kraju – tudi bolj kot v sosednjem Novem mestu.

Vrednota odličnosti je tesno prepletena z ustvarjalnostjo (in s tem z nadarjenostjo posameznika, to ustvarjalnost pa postavlja kot glavno gonilo razvoja kraja na vseh področjih. Na ta način je tudi kultura postavljena prav v središče razvojnega dogajanja.  Nikakor ne gre le za deklarativno usmeritev. Dejavnost občine in posameznih akterjev razvoja je močno prežeta s tem »duhom odličnosti«, kar se kaže tudi skozi vrsto projektov. Omenimo le Forum odličnosti in rokodelstva. V številnih krajih prirejajo dneve podjetništva: v Trebnjem so to obliko spodbujanja podjetništva nadgradili z drobno potezo – v ospredje so postavili odličnost in s tem ustvarjalnost. Na ta način so dosegli, da dogodek ni omejen le na industrijo ali obrt, ampak presega meje tradicionalno pojmovanih sfer dejavnosti.

Poudarjanje vrednote odličnosti je verodostojno le, če razvoj občine poteka brezhibno na različnih ravneh. Če sklepamo po bogastvu projektov na različnih ravneh, za Trebnje to velja. Omenimo le nekaj primerov: skrb za vodo, za razvoj podeželja in ranljive skupine.

Trebnje so pravi inkubator dobrih praks, ob tem pa delujejo izrazito povezovalno. V kraju so razvili eno najmočnejših lokalnih kolektivnih blagovnih znamk pri nas: Dobrote Dolenjske. Znamka se je razširila tudi na druge kraje v regiji. Občina se v projekte vključuje skupaj z Grosupljem in Ivančno Gorico prek Medobčinskega razvojnega centra  (tega smo omenili kot primer dobre prakse že pri kandidaturi obeh partnerskih občin).

 Trebnje so kraj z zelo močnim razvojnim položajem – so med 10. občinami z najvišjo vrednostjo sestavljenega indeksa ISSO. V kategoriji mest (občine s središčem v mestu, a brez statusa mestne občine) so celo na tretjem mestu.

Trebnje imajo nadpovprečne vrednosti sestavljenih indeksov na sedmih področjih – na štirih področjih je izstopanje posebej izrazito. To so demografija, gospodarstvo, trg dela in izobrazba. Glede na lanski indeks preboja, je Trebnje uvrščeno na visoko 25. mesto. Glavne točke preboja so gospodarstvo (40. mesto), trg dela (43. mesto) in tudi okolje (62. mesto). Poleg tega so Trebnje v zadnjem obdobju napredovale glede na standardni sestavljeni indeks ISSO za 35 mest.

 

 

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva