Osrednja in JV Slovenija

 

OSREDNJA IN JUGOVZHODNA SLOVENIJA

 

Prvo: Kočevje – novo življenje

Kočevje  je naredilo po letu 2010 naravnost neverjeten preobrat in se iz travmatiziranega zakotja preobrazilo v živahno lokalno središče, ki uspe pritegniti tudi visokotehnološko japonsko podjetje.

 

  • Regija 2: Osrednja in JV Slovenija
  • Število prebivalcev (2017): 15.881 (33.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -3% (184. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 19.706.995€
  • Občina Kočevje je bila med kandidatkami za nagrado Zlati kamen leta 2013.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 188. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 50. mesto

  Leta 2013 smo zapisali, da Kočevje uvrščamo med kandidate zato, da damo dodatno vzpodbudo svežim razvojnim pobudam v kraju. Po petih letih lahko o razvojnem preboju govorimo že tudi na račun merljivih kazalnikov. Predvsem pa se zdi, da ima kraj povsem nov duh, duh modernosti, ki se kaže skozi inovativne dogodke, živahen utrip in  vrsto zelo zanimivih idej in prijemov. Kočevje je preprosto inkubator dobrih praks, kakršnih v Sloveniji ni veliko. Te segajo od sistematičnega spodbujanja socialnega podjetništva, prek smiselnih projektov na področju spodbujanja lesno-predelovalne panoge (Festival lesa, prvi leseni dom starostnikov v Sloveniji) do upravljavskih prijemov (izjemna transparentnost, občinski svet mladih, gradnja vrtca v javno-zasebnem partnerstvu).

Kot smo ugotavljali že leta 2013, gre v Kočevju za poseben primer občine z resnimi razvojnimi izzivi, ki so v veliki meri (če ne v celoti) posledica »slabe karme«, travmatične preteklosti. Izjemno naravno bogastvo občine je glavna prednost kraja in velika razvojna priložnost: prav področje okolja je zaenkrat edino, kjer Kočevje po vrednosti merljivih kazalnikov zares izstopa v pozitivni smeri. Dobre vrednosti sestavljenih indeksov imata območji gospodarstva in trga dela: to sta področji, kjer so možne relativno hitre spremembe.

Strategije

Kočevje ima vrsto parcialnih strategij, nima pa (še?) občinske razvojne strategije. Za nekaj teh dokumentov bi lahko veljalo, da so na svoj način že primeri dobrih praks. Prvič, strategija turizma. Leta 2015 sprejeti dokument  izstopa tako po kakovosti, kot po smiselnem naboru projektov. Kar pa dosti pove o strateškem vodenju občine, je to, da so že leta 2017 objavili novo verzijo strategije (Dopolnilo strategije razvoja turizma): ta vsebuje oceno dosedanjih aktivnosti oz. doseganja ciljev in vrsto sprememb, dopolnil, izvirnih novih projektov in rešitev. Implementacijo strategije niso ocenjevali predstavniki občine, pač pa širši nabor deležnikov.

Drugič, Kočevje sodi med maloštevilne kraje s strategijo upravljanja kapitalskih naložb. Tretji za Kočevje pomembni strateški dokument je Strateški načrt za pospeševanje konkurenčnosti gozdno-lesne predelave na Kočevskem.

Transparentnost delovanja občine je nadpovprečna. Občinski svet ima svojo spletno stran z direktnimi prenosi sej, arhivom posnetkov sej, podatki o glasovanjih ter vsemi dokumenti sej, objavljenimi na pregleden način. Ko gre za spremljanje dela občinskega sveta, je Kočevje preprosto pred katerokoli drugo občino v Sloveniji.  Pobude občanov zbirajo prek  - ponovno zgledno postavljene - spletne povezave.  Vse to daje vtis izrazito modernega pristopa, ki kombinira na eni strani kompetentnost politike in uprave, na drugi pa  vključenost občanov. Kočevje sodi med občine, ki so že sprejele kodeks ravnanja funkcionarjev. Drug sodoben pristop so v občini uporabili pri gradnji novega vrtca: ta nastaja v javno-zasebnem partnerstvu.

 Prepričali so Japonce

Glavni prelom na področju gospodarstva je zagotovo napovedana gradnja nove tovarne industrijskih robotov japonske družbe Yaskawa. Zanimivo je, da je predstavnik japonske družbe direktno vprašal župana, če bo ponovno kandidiral leta 2018: očitno je, da lokalno okolje v očeh investitorjev igra še kako pomembno vlogo. Do konca leta 2020 v občini napovedujejo 500 novih delovnih mest. Značilno za proaktiven pristop občine je, da so se na prihod novega investitorja  tudi z organizacijo odmevnega kariernega sejma v novembru 2017.

Tudi sicer lahko na področjih gospodarstva in trga dela preobrat v Kočevju že izmerimo. V kraju so pri spodbujanju teh dveh področij zelo aktivni. Tako občina letno podeli za 130.000 evrov subvencij, interes podjetnikov pa je zelo velik. A v Kočevju se ne ustavijo pri subvencijah in inkubatorju. Prirejajo start up vikende in nagrajujejo najboljšo podjetniško idejo leta – nagrada znaša 2.500 evrov. Posebej spodbujajo socialno podjetništvo, tudi s srečanji socialnih podjetnikov regije, ki jih organizira inkubator. To spodbujanje je zaenkrat pripeljalo do štirih podjetij s tega segmenta: Zadruga Zakladi Kočevske, Zadruga Festival lesa, Zadruga Ixodo in Center ponovne uporabe. Kot del spodbujanja dinamičnega in inovativnega podjetništva lahko razumemo tudi to, da se je lani Kočevje vključilo kot ena od lokacij v 25. BIO – Ljubljanski bienale industrijskega oblikovanja.

Les je lep

Načrtovane kogeneracije v Kočevju še ni, je pa vrsta drugih projektov, ki jih predvideva leta 2015 sprejeti Strateški načrt za pospeševanje konkurenčnosti gozdno-lesne predelave na Kočevskem. Načrt predvideva oblikovanje vzpostavitev delovanja podjetja Kočevski les, ki naj bi upravljalo gozdove, obenem pa koordiniralo celotno delovanje lesno-predelovalne verige. Med dejavnostmi so tudi izobraževanje, pomoč podjetjem pri trženju, skupni razvoj, vzpostavitev regijskega biomasnega logističnega centra ter dvig lokalne energetske samooskrbe. Podjetje je začelo delovati leta 2016.

Za promocijo lesa in lesne panoge je občina skupaj z Gimnazijo in srednjo šolo leta 2013 začela prirejati Festival lesa, ki »želi postati osrednji dogodek in zbirališče lesne stroke v Sloveniji in širše«. Leta 2015 so festival nadgradili še z mednarodnim oblikovalskim natečajem (Prastol – od filozofije do forme). Ne nazadnje: prav v Kočevju so zgradili prvi leseni dom za starostnike v Sloveniji. To je lep znak, ki kaže, kako so v kraju dosledni pri poudarjanju osrednje vloge lesa.

 Lokalna samooskrba

Zadruga Zakladi Kočevske pomaga manjšim kmetovalcem pri prodaji in distribuciji doma pridelane hrane, obenem pa lokalno kakovostno hrano dostavlja javnim zavodom. Za to lokalno pridelavo so razvili tudi blagovno znamko. Zadruga je uredila zapuščeno občinsko drevesnico za ekološko pridelavo sadja (stare lokalne sorte), zelišč in zelenjave. Zadruga velja kot primer dobre prakse na področju krožnega gospodarstva.

Posebna zgodba je oživitev zapuščene vasi Mokri potok, ki jo oblikujejo kot »ekovas po trajnostnih in permakulturnih načelih s poudarkom na samooskrbnosti v sožitju s soljudmi in naravo«. Pri gradnji novih hiš upoštevajo načela naravne gradnje, pomembna vloga vasi pa je tudi izobraževanje in izmenjava izkušenj (delavnica gradnje iz naravnih materialov).

Mladi

Občinski svet mladih ni še ena pobuda v slogu »igrajmo se parlament«, ampak je formalno oblikovana institucija z jasno opredeljeno funkcijo in pristojnostmi. Občinski svet mladih sprejema zavezujoče sklepe: župan na seji sveta poroča o njihovi realizaciji.

Center za mladinsko kulturo Kočevje sodi med najbolj aktivne: poleg festivalov, promocijskih aktivnosti, multimedijskega izobraževanj in založništva pripravlja tudi internetni televizijski program (TV Kočevje). Izobraževalni projekt za mlade filmarje Filmski vlak sofinancira EU. V Kreativnem središču Vezenina ima CMKZ še coworking center, permakulturni vrt, tehnološki park (?), galerijo, prostor za prireditve…

 

Ivančna Gorica: do merljivega preboja z dobrim upravljanjem

Ivančna Gorica se je prvič uvrstila med kandidatke za Zlati kamen zaradi sodobnega in kakovostnega upravljanja občine. Zdaj lahko to oceno dopolnimo še z vrednostmi merljivih kazalnikov.

 

  • Število prebivalcev (2017): 16.267 (28.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): +3,5% (13. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 11.858.246€
  • Ivančna Gorica je bila med kandidatkami za nagrado Zlati kamen leta 2014.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 10. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 8. mesto

 

Ivančna Gorica je po vrednosti indeksa preboja na osmem mestu med slovenskimi občinami. Je izvrsten primer kraja, kjer so dobre prakse pripeljale do merljivega uspeha – ne glede na to, da vsi cilji (ambiciozne) strategije še niso doseženi. Upravljanje občine še naprej odlikujeta modernost in strateška naravnanost: med nove izvirne prijeme sodijo denimo aktivnosti na področju okoljskega osveščanja, Medobčinski razvojni center pa je primer dobre prakse za sodelovanje občin pri pridobivanju evropskih sredstev.

 Kakovost upravljanja

Že leta 2014 smo ugotavljali, da gre za izjemno dobro upravljano in strateško vodeno občino, ki ob tem sistematično vključuje občane v odločanje. Vse to lahko ponovimo. Med aktivnosti v zadnjem obdobju sodijo izgradnja kolesarskega poligona, pokrite tržnice, obnove kulturnih domov, postavitev odra v Ambrusu ter obujanje sejemske tradicije (vseslovenski sejem v Šentvidu pri Stični).

 Med inovativne prijeme občine sodijo zlasti:

•             Podjetniški kolegij kot sistematična oblika komunikacije med županom in podjetniki v občini (ob letnem srečanju, na katerega so povabljeni prav vsi podjetniki v občini). Gospodarsko sodelovanje s partnersko bavarsko občino Markt Hirschaid je sprožila prav pobuda kolegija.

•             Sistematično vključevanje različnih skupin v občinsko življenje: tako občina organizira »Dobrodošlico za priseljence«, da bi pospešila njihovo integracijo v kraj.

•             Uspešna blagovna znamka Prijetno domače. Blagovna znamka se je očitno dobro prijela in jo uporabljajo v turizmu, obrti in pri ponudbi lokalno pridelane hrane.

 Skrb za okolje

V občini pod blagovno znamko Prijetno domače združujejo tudi aktivnosti, ki naj pripomorejo k čistejšemu okolju. To so zlasti akcije za osveščanje občanov (»Za nami je čisto« - čistilna akcija, objave na spletni strani Kako znani Ivančani varujejo okolje, ipd.). Že v času prejšnjega mandata so v občini gradili sončne elektrarne, postavili kotlovnico na biomaso, posodobili javno razsvetljavo in poskrbeli za energetske sanacije stavb. Spodbujanje trajnostne rabe in proizvodnje energije se nadaljuje tudi v tem mandatu, kar lahko razberemo iz proračuna.

Meodbčinski razvojni center

MRC je primer dobre prakse (omenili smo ga že lani pri občini Grosuplje): povezovanja treh sosednjih občin in sistematičnega skupnega nastopa tako pri pripravi projektov, pri pridobivanju razvojnih sredstev in pri navezovanju stikov s kraji in institucijami zunaj Slovenije. Uspešno delovanje centra je tudi znak odprtosti teh treh občin.

Glede na seznam projektov, naštetih na straneh centra, je bila ustanovitev MRCja poteza, ki se je hitro obrestovala. Ivančna Gorica je s posredovanjem MRC pridobila denar za polnilnice za električna vozila, za energetske sanacije, za vsebine večgeneracijskega centra ipd.

 

Logatec: Diskretni šarm furmanskega kraja

Solidno razvit kraj je odprt za begunce, priseljevanje in živahno podjetništvo

 

  • Število prebivalcev (2017): 13.815 (38.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): +0,8% (66. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 13.186.722,98€
  • Občina Logatec je prvič med kandidatkami za nagrado Zlati kamen.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 64. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 62. mesto

Logatec je solidno razvita občina z nekaj elementi, ki izraziteje odstopajo od povprečja. To velja zlasti za podjetništvo in za to, da kraj (v skladu s staro tradicijo furmanstva) postaja pomembno logistično vozlišče. Pohvalni so koraki na področju javnega prevoza (brezplačni avtobus, uvajanje voženj na poziv). Logatec je odprt za begunce in velja na tem področju kot primer dobre prakse.

 

Trajnostna mobilnost

V Logatcu so leta 2017 uvedli javni prevoz, ki povezuje središče občine in okoliške kraje (tja do Rovt). Vožnja z minibusom je brezplačna, v občini pa zaradi uspeha projekta že razmišljajo o nadgradnji (vožnje na klic). Zaradi svoje lokacije in dobre prometne povezanosti Logatec privablja logistična podjetja in postaja pomembno logistično vozlišče. Zanimivo je, da se to razvija – vsaj kot se zdi – brez neke izrazite občinske strategije za to področje.

Podjetništvo

Poslovne cone v Logatcu so med bolj razvitimi. Tudi odločitev japonske družbe Sumitomo Rubber, da zgradi svojo novo evropsko tovarno prav v Logatcu, kaže na privlačnost Logatca. V občini so razvili vrsto podpornih mehanizmov za razvoj podjetništva. Za izmenjavo informacij in koordinacijo z občinsko politiko in upravo skrbi gospodarski strateški svet občine. Ob tednu obrti in podjetništva v občini organizirajo tudi konferenco Logaški poslovni forum.

Mehki elementi

Logatec je ob begunski krizi sprejel del migrantov. Ministrica za obrambo prav to občino omenja kot primer dobre prakse. Te najdemo tudi pri varovanju in uporabi naravne in kulturne dediščine. Logatec je vključen v projekt KRAS.Re.Vita za varstvo travišč in barjanskih površin na področjih Cerkinškega jezera in Planinskega polja: 4,9 milijona evrov vreden projekt bo 80-odstotno financirala EU. Že v proračunu za 2018 je za varovanje naravne dediščine namenjenih 236.000€, kar je precejšen skok. Med dobre primere na področju kulturne dediščine lahko omenimo projekte Vojaška železnica – Feldbahn (obnova in ureditev trase vojaške ozkotirne železnice iz prve svetovne vojne), organizirano vodništvo po občini ali vključenost v projekt SimpleLifeWays (romarske in pohodne poti).

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva