Vzhodna Slovenija

Vzhodna Slovenija:

BENEDIKT IN SVETA ANA

 

Prvi: Benedikt

 

  • Število prebivalcev (2020): 2.611
  • Proračun (v € na prebivalca): 1.004€
  • Sestavljeni indeks ISSO: 45,96
  • Uvrstitev (ISSO): 96. mesto
  • Sprememba uvrstitve (pet let): +94 mest

Zakaj občina Benedikt? Zaradi svojskega razvojnega modela je Benedikt postal kraj, ki ima eno od najboljših demografskih situacij v Sloveniji. Ta razvojni model, ki izrazito poudarja kakovost bivanja, vključno  z elementi kot sta skrb za okolje in socialno kohezijo je pripeljal do merljivih uspehov. V petih letih je Benedikt glede na sestavljeni indeks ISSO napredoval za kar 94 mest. V zadnjem obdobju so model uspešno začeli posnemati tudi v sosednjih krajih (Sveta Trojica in Sveta Ana). Ena od prvin uspeha občine Benedikt je tudi močna usmerjenost v povezovanje. Pri tem se v občini skušajo dosledno ravnati kor pravi evropski državljani.

Razvojni model je v osnovi preprost. Prvič, s pomočjo gradnje dostopnih in kakovostnih stanovanj (tipskih enodružinskih hiš in manjših večstanovanjskih hiš) in razvojem celotne infrastrukture narediti kraj privlačen za priseljevanje. Drugič, osredotočiti se na to, da občina omogoča čim večjo kakovost bivanja na vseh ravneh: od vrtca prek zdravstvene oskrbe pa do skrbi za okolje. Tretjič, krepiti krajevno identiteto, pripadnost in s tem socialno kohezijo v kraju.

Tak razvoj je možen le ob »intenzivni investicijski dejavnosti« in »energičnem vključevanju v evropske projekte«. To energičnost in intenzivnost lahko zaznavamo že dvajset let, odkar je Benedikt samostojna občina. V tem času so v kraju postavili novo šolo in vrtec, športno dvorano, imajo zdravstveno ambulanto in pošto. Da investicije niso naključne, ampak del zavestne strateške usmerjenosti, lahko razberemo iz izjav občinskih predstavnikov: »dobra šola in vrtec sta magnet za priseljevanje«. V zadnjem obdobju se je raven investicij sicer zmanjšala – leta 2019 je bil po tem kriteriju Benedikt prav na repu.

Včasih zaspani in odročni kraj postaja živahno središče, kjer deluje sedem gostinskih lokalov, vrsta trgovin in dve bencinski črpalki. In: v zadnjih dveh letih ima Benedikt med vsemi občinami najboljšo vrednost sestavljenega demografskega indeksa. Med leti 2009 in 2019 se je na račun gradnje stanovanj število prebivalcev povečalo za 330.

Pomemben del razvojne sestavljanke v Benediktu je krajevna identiteta. Da so zelo bogato dediščino kraja povezali z arheološko potjo, ni samo po se bi nič posebnega. V čemer Benedikt izstopa, je aktivni odnos do projektov te vrste – aktivnosti pa so usmerjene vsaj toliko na gradnjo in krepitev krajevne identitete prebivalcev kot na razvoj turizma. Značilna poteza: ob občinskem prazniku vsako leto občina organizira pohod prebivalcev, na katerem obiščejo enega od številnih kulturnih (ali naravnih) spomenikov v občini. Benedikt velja po svoji skrbi za kulturno dogajanje in dediščino lahko zgled drugim krajem.

Ob tem le malo krajev v Sloveniji tako poudarja tudi pripadnost Evropi. Občina je vključena v celo vrsto projektov, ki spodbujajo evropsko državljanstvo. Je nosilec projekta EU B-Live,  ki spodbuja državljansko udeležbo prek mreženja in pobratenja mest. V projektu sodelujejo partnerji iz sedmih držav. Na osnovni šoli so konec leta 2019 gostili učence iz učitelje iz sedmih držav v okviru projekta HILS za promocijo zdravega načina življenja.

Seveda pa občina dobro sodeluje tudi s sosedi in drugimi kraji v Sloveniji. Je med sostanoviteljicami skupne občinske uprave Maribor, sodeluje pa tudi v Konzorciju 17 (gradnja omrežja za integrirano dolgotrajno oskrbo starejših v lokalnih skupnostih) in v omrežju za razvoj pametnih vasi.

Razvoj občine Benedikt bi težko opisali kot povsem uravnotežen. Občini bi lahko očitali, da se enostransko razvija v spalno naselje. V proračunu najdemo nekaj denarja za spodbujanje turizma, a  niti evra za spodbujanje podjetništva. Gospodarski razvoj je temu primeren: z nekaj izjemami omejen na zagotavljanje storitev za prebivalstvo. Ambiciozni razvojni projekt Terme Benedikt – kljub »velikim upom« nikakor ne uspe prepričati investitorjev (že leta 2004 so z vrtino v kraju prišli do vode, ki ima 75˚C). A znotraj omejenih okvirov je Benedikt nedvomno uspešna, celo zelo uspešna občina.

 

Druga: Sveta Ana

 

  • Število prebivalcev (2020): 2.298
  • Proračun (v € na prebivalca): 1.446€
  • Sestavljeni indeks ISSO: 42,98
  • Uvrstitev (ISSO): 130. mesto
  • Sprememba uvrstitve (pet let): +78 mest

Zakaj Sveta Ana? Ta majhna občina v Slovenskih Goricah je naredila v zadnjem obdobju pravi razvojni preboj. Strateško vodena občina se sistematično usmerja v razvoj trajnostnega turizma in je med tremi najmanjšimi kraji, ki nosijo znak Slovenia Green Destination (Sveta Ana ima srebrni znak). Prav prizadevanje, da bi kraj dobil ta znak, je sprožil vrsto infrastrukturnih projektov, zaradi katerih je občina zgledno komunalno urejena. Razvojna dinamika v kraju je očitna: v kratkem obdobju je občina napredovala od enega od najmanj razvitih krajev pri nas do povprečne ravni razvitosti.

Razvojni premik občine je tesno povezan s strateško vizijo, s katero so v kraju že pred več kot desetletjem opredelili razvoj v smeri turistične destinacije. Ta osrednja usmeritev je sprožila razvoj na drugih področjih. Sveta Ana je izvrsten primer, kako prizadevanje za znak Slovenia Green Destination deluje kot vzpodbuda za razvoj na različnih področjih – to prizadevanje je pospešilo razvoj infrastrukture. Poleg tega razvoj turizma v kraju povezujejo tudi z zagotavljanjem varnosti.

V Sveti Ani so posebno pozornost namenili odpadnim vodam. Projekti na tem področju so trajali več kot desetletje, v tem času pa so v občini izgradili skupno več kot 25 kilometrov kanalizacijskega omrežja v več naseljih, več skupnih čistilnih naprav. Za stavbe, ki so ostale zunaj omrežja, občina nudi 50-odstotno subvencijo za gradnjo male čistilne naprave (po besedah župana »niso zavrnili še nobene vloge za subvencijo«).

Ob tem obnavljajo ceste, razširili in obnovili so vodovodno omrežje, izgradili so kolesarske steze in se lotili obnove domačij. Da bi ustavili odseljevanje mladih, so komunalno opremili območje nove soseske Lokovec s 26 (cenovno ugodnimi) parcelami, v kraju pa gradijo tudi večstanovanjske objekte, kjer so na voljo na voljo tudi stanovanja z neprofitno najemnino. Kraju naj bi z vsem infrastrukturnimi projekti uspel »preboj med komunalno najbolj razvita in urejena območja v državi«.

Ob tem ne preseneča, da zunaj regije še nedavno povsem neznan kraj prejema nacionalne nagrade za urejenost (Moja dežela lepa in gostoljubna 1. mesto med trškimi jedri leta 2018). V zadnjem času so v Sveti Ani uredili park (Park generacij). Z infrastukturnimi projekti so v kraju postavili enega od temeljev za razvoj turizma. Drugi steber so aktivnosti, ki so s turizmom bolj neposredno povezane. Kot lahko razberemo iz aktivnosti, ta steber tvorijo trije elementi: okolju prijazno kmetijstvo s ponudbo domače hrane in vina, skrb za kulturno dediščino in organizacija številnih prireditev.

Sveta Ana je med maloštevilnimi kraji, kjer načrtno spodbujajo ekološko vinarjenje. Občina sofinancira trajnostno upravljanje z divjadjo. Kljub majhnosti Sveta Ana sodeluje z drugimi evropskimi kraji v kar nekaj čezmejnih projektih. V okviru projekta Escape (Interreg Slovenija – Madžarska, nosilna občina: Apače) so dobili sredstva za razvoj turizma. Na ohranjanje kulturne dediščine je meril projekt Detox (Interreg Slovenija – Hrvaška).

 

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • februar 2021
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2021
  • Zlati intervjuji
  • Občina zdravja 2021
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva