Vzhodna Slovenija

 Razvojno najprodornejša občina v vzhodni Sloveniji: GRAD

 

Revna občina dobrih ljudi

Goričko zagotovo sodi med najbolj odročne in najmanj razvite predele Slovenije. V tem razvojno precej zaspanem delu države po svojih aktivnostih izstopa občina Grad.

Občina Grad izstopa po svoji iznajdljivosti, kako z majhnimi sredstvi narediti veliko. Aktivnosti so skromne, a pokrivajo prav vsa področja od skrbi za ogrožene skupine do spodbujanja rabe trajnostne energije. Občina se zelo spretno vključuje v večje projekte, tudi čezmejne. Grad je bil nosilna občina velikega projekta gradnje sistema B pomurskega vodovoda. Je središče krajinskega parka Goričko in prav prek javnega zavoda, ki skrbi za upravljanje parka, uspešno pridobiva evropska sredstva.

Občina je svoj razvoj močno oprla na osrednji kulturni spomenik, na grajsko stavbo, ki je obenem  največji grad v Sloveniji. Obnovljeni grad je središče kulturnega življenja na Goričkem in pomemben motor turističnega razvoja: z 22.000 obiskovalcev leta 2017 sodi med solidno obiskane muzeje.

Za razvoj turizma v  kraju skrbi Javni zavod za upravljanje kulturne dediščine Grad. Občina ima tako dva javna zavoda, ki skrbita za hitrejši razvoj kraja. Aktivnosti občine so zelo uravnotežene in – ne glede na nizek proračun – segajo na prav vsa področja od socialnega varstva do skrbi za trajnostno mobilnost. Pri tem so v občini zelo iz najdljivi, kako z zelo omejenimi sredstvi narediti čim več. Pomembno vlogo pri tem igrata prav oba javna zavoda, ki sta obenem glavni vzvod, prek katerih se občina projektno povezuje tako na regionalni ravni kot tudi čez mejo.

V zadnjem času je kraj postal znan predvsem po doživljajskem parku Vulkanija – park je primer, kako lahko tudi majhen kraj brez velikih sredstev z nekaj spretnosti in poguma k sebi prenese uspešen razvojni prijem iz tujine.

Grad je občina, ki sodi med najmanj razvite v Sloveniji. Nadpovprečne vrednosti kazalnikov najdemo le na področjih okolja in socialne kohezije. Grad je tako revna občina z neokrnjenim okoljem in dobrimi ljudmi: sodi med 10 občin, katerih celotno ozemlje je zaščiteno po pravilih Natura 2000. Močno izstopa tudi po stopnji sosedske povezanosti.

 

 Ormož: vino, alternativna kultura

Ormož ima za podeželsko občino zelo bogato kulturno življenje, ki vključuje tudi močno mladinsko kulturo. Ormož premore celo alternativni klub, ki združuje pripadnike različnih subkultur – to je praviloma izrazito urban pojav. Ugibamo lahko, da je morda prav delovanje tega kluba prispeva k razvitosti kreativnih industrij, ki je za podeželski kraj nadpovprečna. V kulturni ponudbi kraja najdemo tudi rešitve, ki so za slovenske razmere izvirne (starinski kino kot del tehnične in kulturne dediščine).

V Ormož doslej niso znali povezati kulturne ali naravne dediščine z razvojem turizma. To se lahko spremeni z oblikovanjem nove destinacijske znamke Jeruzalem Slovenija. Znamka se med drugim lahko opira tudi na močno in mednarodno uveljavljeno vinarsko tradicijo. Blagovna znamka meri na območje treh prleških občin: Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža. Z njo želijo »poudariti in izpostaviti prepoznavnost različnih rokodelskih izdelkov, prleške kulinarke, prireditev in dogodkov ter njihovih ponudnikov znotraj destinacije Jeruzalem«.

Občini bi težko očitali, da ni prizadevna. Med novejšimi naložbami omenimo večnamenski Hostel Ormož: novembra 2018 odprt obnovljeni hostel združuje mladinski hotel, prostore mladinskega centra in pokrito tržnico.

Poleg naložb v infrastrukturo (Ormož sodi med investicijsko bolj aktivne občine) lahko podčrtamo tudi projekte z »mehko« vsebino, ki merijo na multikulturnost, medgeneracijsko sodelovanje, socialno podjetništvo in podobno. Zanimiv je tudi projekt Ormoška laguna, ki je vzpostavil prvovrsten habitat za ogrožene vrste ptic.

Razvojni položaj občine Ormož je med manj ugodnimi. Med 60 občinami, ki imajo sedež v mestnem naselju (brez mestnih občin), je Ormož na 50. mestu. Prednosti kraja sta zlasti izmerjena visoka kakovost življenja, ki jo Ormož omogoča, in socialna kohezija. Tudi okoljski kazalniki uvrščajo Ormož za malenkost čez povprečje. Šibka točka občine je slabo razvito podjetništvo: dobro zastavljena znamka je zato priložnost, da se kraj počasi prebudi tudi na tem področju. Uvrstitev Ormoža v finale naj zato deluje tudi kot spodbuda.

 

Ptuj: razvojna poskočnost starega mesta

Ptuj združuje dva momenta: (izjemno) razvojno dinamiko in zelo velik poudarek, ki ga ima v »najstarejšem slovenskem mestu« kultura, oziroma kulturna dediščina. Ptuj ima bogato materialno kulturno dediščino, za slovenske kraje precej razvito infrastrukturo na področju kulture in vrsto odmevnih prireditev (začenši s kurentovanjem). Ob tem na Ptuju poudarjajo tudi vlogo mesta kot vinarskega središča.

Na Ptuju razumejo kulturno dediščino v prvi vrsti kot vzvod za razvoj turizma. Ne glede na kritike (te so bile glasne predvsem v času volitev), je dejstvo, da se na Ptuju zavedajo vloge mesta kot pomembnega kulturnega središča – ni veliko krajev pri nas, kjer bi za kulturo namenjali tolikšen delež sredstev. Nekatere prenove (Dominikanski samostan) so nagradili na svetovni ravni, objekt pa je dokaj uspešno revitaliziran in je odprl mestu možnosti za razvoj kongresnega turizma. Po drugi strani se prenove in zlasti revitalizacije mestnega središča lotevajo počasi. Kot omenjeno, pa se je mesto v zadnjem času zelo dinamično razvijalo na različnih področjih, kar lahko razberemo tako iz rednih analiz ISSO kot iz lanske posebne analize preboja. K tej dinamiki prispevajo tudi dobre prakse, ki so jih v mestu razvili na različnih področjih. V zadnjem času izstopajo rešitve na področju trajnostne mobilnosti, kot izvirno prakso pa omenimo Kreativnico – inkubator za mlada podjetja, ki so ga postavila kar uspešna ptujska start-up podjetja sama.

Na Ptuju so v zadnjih letih sprožili »nov investicijski cikel za prenovo in modernizacijo Ptuja«: v ta  namen naj bi dobili iz evropskih virov 30 milijonov evrov. Poleti 2018 se je začela prenova stare mestne tržnice (5,3 milijona evrov – 80 odstotkov iz EU virov) – projekt vključuje tudi prenovo sosednjih ulic, prostor pa je zasnovan večnamensko in bo poleg običajne tržnice omogočal tudi izvedbo prireditev. Lani so v mestu zaključili tudi prenovo degradirane površine starega pokopališča – s pomočjo evropskih sredstev (733.000 evrov) je mesto tako dobilo nov park (Park spominov).

Spodbujanje podjetništva je v strategiji postavljeno na prvo mesto med prednostnimi nalogami. Na občini zagotavljajo, da ima »danes vsak podjetnik, ki ga zanimajo zemljišča in industrijski objekti, na občini na voljo točno določeno osebo, da najde storitve in informacije na enem mestu«. Za spodbujanje investicij in delovnih mest so znižali komunalni prispevek za fizične osebe za 30%, za industrijsko in poslovno gradnjo pa za polovico.

Vse to prinaša merljive rezultate: po lanskem indeksu preboja je Ptuj uvrščen na visoko 18. mesto. Če pogledamo običajni indeks ISSO, je Ptuj v zadnjem obdobju napredoval kar za 81 mest! Pretres kazalnikov v zadnjem obdobju pokaže napredek zlasti na trgu dela in pri okolju. A omeniti moramo, da so se prenove in zlasti revitalizacije mestnega središča doslej lotevali počasi – in ne brez spornih potez. Če znajo na Ptuju zares izkoristiti izjemne potenciale, ki izhajajo iz bogate materialne in nematerialne kulturne dediščine, bo pokazal šele prihodnji razvoj.

 

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva