Vzhodna Slovenija

 VZHODNA SLOVENIJA

 

Vzhodna Slovenija

Prve: Nove Ruše

Nova garnitura je v občino prinesla popoln zasuk v razvojni filozofiji – in sprememba že prinaša merljive rezultate.

 

  • Število prebivalcev (2017): 7.075 (75.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -2% (162. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 5.774.442€
  • Občina Ruše je prvič med kandidatkami za nagrado Zlati kamen.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 92. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 16. mesto

 

Ruše so (še en) primer občine, kjer je nova, mlada garnitura prinesla velik razvojni preboj. Po vrednosti indeksa preboja so Ruše na 17. mestu v Sloveniji. Nova garnitura je v občino prinesla popoln zasuk v razvojni filozofiji – tako radikalen obrat najdemo le v malokaterem kraju. Če je bila v prejšnjem mandatu v ospredju gradnja infrastrukture, so zdaj na prvem mestu mehki elementi (kar pa ne pomeni, da zanemarjajo razvoj infrastrukture). Na prvem mestu med prioritetami v občini je skrb za izobraževanje – na tem področju uvajajo zanimive nove prijeme (koordinacija s podjetji, delo z nadarjenimi, uvedba kinestetičnih miz, projekt brezplačne šole…). Drugo področje, kjer Ruše močno izstopajo, je razvoj športa in športne infrastrukture. Poleg izvirne in zelo raznolike ponudbe, so razvili  tudi blagovno znamko Šport Ruše. Če dodamo še bogato kulturno življenje, ni presenečenje, da ponujajo Ruše eno najboljših kakovosti življenja pri nas.

Visok izmerjen življenjski standard

Prebivalci Ruš uživajo (presenetljivo) visoko raven življenjskega standarda, vsaj gledano skozi dostopna merila. To velja predvsem za plače: s 1131 evri (neto vrednost, junij 2017) so Ruše na izjemnem 4. mestu v Sloveniji. A ugodne so tudi vrednosti kazalnikov stanovanjskega standarda, število zdravnikov v osnovnem zdravstvu je nad povprečjem, nadpovprečna pa so tudi vlaganja v kulturo in zlasti šport. Ruško gospodarstvo beleži nadpovprečno rast in visoko dodano vrednost. Tudi kazalniki trga dela so večinoma nad povprečjem za slovenske občine – posebej ugodna je relativno nizka brezposelnost mladih.

Razvojni zasuk

Le redkokje najdemo tako izrazit zasuk v celotni filozofiji  kot so ga naredile Ruše po volitvah leta 2014. Na čelo občine je prišel mlajši in izvrstno izobražen župan (diploma iz arhitekture, ob tem pa MBA z Univerze v Kansasu) in s seboj pripeljal mlade in dinamične ljudi z zelo različnimi profili. Prvi podžupan je bivši poveljnik prostovoljnega gasilskega društva, drugi je brezposeln, oziroma zaposlen »prekarno«. Če je bil pri prejšnji garnituri poudarek na infrastrukturi, so zdaj na prvem mestu vprašanja kot »kako oblikovati stimulativno okolje za vse sfere življenja mladih ljudi«, razvoj športa in kulture, ustvarjanje delovnih mest in priložnosti za mlade in za podjetnike. Prišlo je torej do izrazitega generacijskega zasuka, ki je sprožil spremembo celotne miselnosti. Nova podžupana govorita o »času za spremembe« in o tem, da so vsi občani del zgodbe, »ki bi ji lahko rekli tudi nove Ruše«. Med prvimi kadrovskimi potezami, ki jih je naredil novi župan, je bila zamenjava urednika občinskega glasila: že sodobna in izdelana zunanja podoba tega glasila je svojski glasnik sprememb v kraju. Mimogrede, glasilo je po našem mnenju med boljšimi v Sloveniji.

A tudi v času prejšnje garniture so se v kraju že dogajale zanimive stvari (sedanji župan je bil tedaj podžupan, zadolžen za komunalna vprašanja).  Omenimo arhitekturno delavnico o barvni usklajenosti fasad. Še posebej zanimiva poteza pa je bila obnova mostu čez Dravo: občani so se leta 2014 naveličali čakati, da bodo obljubljeno sanacijo izvedle državne službe – in so most prenovili sami s prostovoljnim delom.

Vzgoja in izobraževanje kot prioriteta

Po svojem strateškem pristopu na področju vzgoje in izobraževanja so Ruše med vodilnimi občinami v Sloveniji, sploh ko gre za manjše kraje. Občina je najprej sprejela strateški dokument prav za to področje. Marca 2017 je bila med občinskimi ukrepi meseca »koordinacija podjetij in izobraževalnih institucij pri organiziranju in vsebini usposabljanja kadrov za potrebe podjetij v občini«. Šola v Rušah je prva v Sloveniji vpeljala kinestetične mize (te so bolj zdrave, zelo pozitivno pa vplivajo tudi na zbranost učencev). Aprila 2017 so imeli v Rušah mednarodni posvet za razvoj nadarjenih učencev. V občini načrtujejo tudi uvedbo brezplačne šole po zgledu Nazarij.

Ruše – športna občina

Ruše postajajo »športna občina« (Ruške novice, april 2017), v kraju pa področje razvijajo celovito pod krovno blagovno znamko Šport Ruše.  Leta 2017 so odprli nov Center urbanih športov (skate, in line hokej, košarka, rokomet, fitnes, kolesarstvo…) – del sredstev za investicijo so zbrali z donacijami. Ob tem so odprli še »največji pump-track kolesarski poligon v Sloveniji«. Ruška koča je »najboljša slovenska smučarska koča« (World Ski Awards). Pozimi 2017/2018 deluje v Rušah zunanje drsališče, ki z 800m2 sodi med »največje v regiji«. Uvedli so tudi kartico Šport Ruše, ki imetnikom prinaša popuste pri nakupu različnih vstopnic, smučarskih vozovnic ipd. V okviru projekta revitalizacije plovbe na Dravi omogočajo brezplačni najem čolnov. V občini gradijo kolesarske poti, leto 2017 pa je potekala akcija Leto kolesa, projekt z več sklopi. Med njimi je bila tudi akcija za osveščanje »Navadimo Ruše in Rušane na kolesa«. Vsako leto v kraju priredijo Dan športa. V načrtu so še gradnja čolnarne, vlaganje v bazen in  dodatna športna igrišča.

Ob tako veliki pozornosti, ki jo v Rušah namenjajo športu, ne zanemarjajo kulture. Nova knjižnica sodi med večje zaključene projekte v tem mandatu. Prenova Doma kulture v Rušah je v pripravi. Kulturno življenje je – glede na velikost kraja– zelo bogato (Letni oder, Ruška nedelja…). Osrednji dogodek je festival kantavtorske glasbe, ki je bil leta 2017 že petnajstič in ki je na področju kulture glavni »izvozni artikel Ruš« (Ruške novice, november 2017).

 

Hoče-Slivnica: Štajerski razvojni meteor

Vrednosti dinamičnih kazalnikov kažejo, da je novi garnituri preboj uspel že brez Magne.

 

  • Število prebivalcev (2017): 11.285 (49.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): +0,9% (62. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 6.840.949€
  • Občina Hoče-Slivnica je prvič med kandidatkami za nagrado Zlati kamen.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 60. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 13. mesto

 

Le malo občin je naredilo v zadnjem obdobju tolikšen preobrat. Ne glede na to, kakšno mnenje imamo o »največji greenfield naložbi v zgodovini neodvisne Slovenije«, moramo priznati dvoje. Prvič, občinska garnitura je pri delu v zvezi z Magno pokazala veliko komunikacijsko spretnost in je znatno prispevala k uspešnemu razvoju projekta (seveda na občini prihod Magne močno zagovarjajo). Drugič, prihod Magne bo močno spremenil kraj na vznožju Pohorja – pričakujemo lahko, da se bo po vrednosti merljivih kazalnikov občina prebila prav na vrh.

Že zdaj so vrednosti dinamičnih kazalnikov odlične in kažejo, da je novi garnituri razvojnim preboj uspel že brez Magne. Enak vtis dobimo tudi po pregledu izvirnih projektov in pristopov. O tem pričajo tudi priznanja, ki jih je občina že prejela. Hoče-Slivnica so do zdaj edina slovenska občina, ki jo je GZS nagradila za inovativnost. Župan Marko Soršak je bil Večerov štajerski politik leta 2016.

Največja greenfield naložba v zgodovini Slovenije

Kot je v zvezi s prihodom Magne v Hoče omenil župan Marko Soršak: »Občina je v projekt vložila ogromno dela«. Kaj natanko je to bilo?

1. Konkretna opravila na področju prostorskega načrtovanja, ki je vključevalo iskanje optimalnih rešitev, dogovore s posamezniki, menjave zemljišč in podobno.

2. Pogajanja o ceni. Občina je z Magno dosegla dogovor, da kupi kmetijska zemljišča po ceni za stavbna: torej 10 in ne 1,8 evra za kvadratni meter. Občanom je omogočila možnost za menjavo zemljišč v razmerju 1:1 z doplačilom odškodnine, ki je znašala od 5 do 6,7 evra za kvadratni meter.

3. Komunikacija z javnostjo. Občina je uporabila za seznanjanje javnosti s projektom različna orodja, kot je posebna izdaja občinskega glasila. V komunikacijski kampanji so na občini angažirali nekdanje župane, župane sosednjih občin, predstavnike krajevnih skupnosti in nekaj drugih pomembnih lokalnih mnenjskih voditeljev. 31. maja se je začelo ugotavljanje volje občanov o projektu. Do 21. 6. je glasovalo 1.467 občanov, od teh jih je bilo za projekt 88 odstotkov.

Tudi po tem, ko so bile glavne ovire (ugovori lastnikov zemljišč in naravovarstvenikov) premagane, se kampanja ni ustavila. Decembra 2017 so predstavili gradbene in arhitekturne elemente projekta (Magna Nukleus)  skupaj z Alumni klubom Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru. Prav na račun komunikacijskih aktivnosti v zvezi s projektom Magna se je lani občina Hoče-Slivnica uvrstila med prejemnike priznanj za družbeno odgovornost Horus.

Celotna kampanja je potekala v dokaj napetem vzdušju, ki so ga krojila (senzacionalistična) medijska poročanja, politizacija in zakulisne igre. Ne glede na to, kakšno je naše mnenje o prihodu Magne in o potencialnih tveganjih za okolje, lahko povsem nevtralno ocenimo vlogo občine, spretnost in profesionalizem, ki so ga pokazali v zvezi z zelo zahtevnim projektom. Rečemo lahko tudi, da so ravnali načelno in se v celoti držali treh principov, ki jih navajajo lista Znamo.Zmoremo! v svojem programu: profesionalnost, iskanje široke podpore za odločitve in delovanje v interesu občanov – ponavljamo, občinska ekipa trdno verjame v to, da projekt prinaša veliko več dobrega za občane kot škode.

Bogate aktivnosti občine

V luči velikega projekta bi hitro lahko spregledali bogat spekter aktivnosti občine na drugih področjih. Zanimivo je, da se veliko dogaja prav na področju gospodarstva, kjer program o konkretnejših aktivnostih ne govori (z izjemo turizma).

Občina redno prireja podjetniški forum, srečanja z gospodarstveniki na različne aktualne teme. V okviru foruma so ustanovili Mrežo za gospodarstvo kot neformalno, a sistematično obliko povezovanja gospodarstvenikov in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Podobne forume so oblikovali še za dve področji: nevladne organizacije ter turizem in kmetijstvo.

Leta 2017 je bo v Hočah-Slivnici »število investicij, projektov in dogodkov prvič večje od 100«. Med novejšimi projekti dostikrat omenjajo kot dosežek projekt Paleopokrajina. Zanj je občina pridobila milijon evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kakor smo uspeli razbrati, gre za ureditev dela botaničnega parka in za zelo izviren projekt, ki ima za cilj  »na osnovi arheoloških in paleobotaničnih raziskav revitalizirati avtohtone, a pozabljene kultivirane rastlinske vrste in jih vključiti v turistično ponudbo programskega območja«. Novi festival Stellar Beat ob hoški gramoznici je »prvi korak na področju festivalskega turizma« v kraju.

Inovativnost

Hoče Slivnica so – kakor nam je znano - edina občina v Sloveniji, ki je doslej prejela nagrado za inovativnost. Za Mrežo za gospodarstvo je občina prejela bronasto priznanje GZS za najboljše  inovacije leta 2017 v Štajerski regiji. Občina je prejela še posebno priznanje za sistem E-stik z občino: aplikacijo, ki poenostavlja stike med prebivalci in občinsko upravo, omogoča plačevanje prek spleta in direktno prijavljanje napak.

 

Murska Sobota: Kako vrniti mestu dušo

Nova strategija izraziteje poudarja vlogo kraja kot regionalnega središča. Do merljivega premika je prišlo na trgu dela (četudi z zamikom glede na druge kraje), zlasti pa na varnostnem področju.

 

  • Število prebivalcev (2017): 18.870 (21.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -1,7% (147. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 13.734.723€
  • Občina Murska Sobota je bila  med kandidatkami za nagrado Zlati kamen leta 2015.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 62. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 64. mesto

 

V Murski Soboti so z na novo postavljenim in zgledno vodenim strateškim procesom postavili dobre temelje za razvojni preobrat. Mesto naj bi izraziteje zaživelo kot regionalno središče, razvoj pa naj bi bil izrazito trajnostno obarvan. S projekti Murska Sobota sledi tem usmeritvam. Strategija se močno opira na projekt Soboško jezero – revitalizirano degradirano območje, ki naj bi bilo neke vrste žariščna točka za razvoj cele regije. Zanimivo je, da so kot glavni objekt preprosto uporabili paviljon, s katerim se je leta 2016 Slovenija predstavila na milanskem Expu. Ne moremo še ocenjevati, ali bo Soboško jezero še en Vinarium ali pa morda še ena Fazanerija – zato pa lahko izmerimo  uspeh občinske uprave na drugih področjih. Do merljivega premika je prišlo na trgu dela (četudi z zamikom glede na druge kraje), zlasti pa na varnostnem področju. Zmanjšanje števila obsojenih

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva