Zahodna Slovenija

Razvojno najprodornejša občina v regiji: PIVKA

Moč pozitivnega razmišljanja

Se spominjate Pivke pred letom 1991? Zaspan in pust kraj, kjer je bilo na ulicah več vojske kot prebivalcev. Pivka je igrala v očeh jugoslovanskih strategov zelo pomembno vlogo branika federacije pred »dušmaninom sa zapada«. Cena te vloge je bilo razvojno zaostajanje kraja. Ko je armada odšla, je Pivki ostalo obsežno degradirano območje z vojaškimi objekti. Ker so v  Pivki razumeli, da gre v teh neprivlačnih objektih vseeno za dediščino, so lahko breme preobrnili v priložnost in postavili enega najbolj sodobnih in za obiskovalce (in medije) privlačnih muzejsko-turističnih kompleksov pri nas. Drugo razvojno priložnost so videli v presihajočih jezerih, ustanovili Krajinski park in postavili ekomuzej. A to je le en del zgodbe o Pivki. Pivka je na prvem mestu po zbranih evropskih sredstvih na prebivalca v zadnjih petih letih. Kraj prenavlja in gradi temeljno infrastrukturo, športne objekte in vlaga v razvoj podjetništva. Glede na indeks proračunskih sredstev, vloženih v kulturo, je Pivka krepko na prvem mestu – ne le zaradi velikih vložkov v Park vojaške zgodovine. Pivka izstopa po investicijah v kulturo, a je uvrščena prav na vrh tudi po tekočih odhodkih na prebivalca. Naložbe niso usmerjene le v center občine, ampak so razpršene tudi po ostalih krajih. Raven podjetniške dinamike je visoka, rast števila delovnih mest je močno nad povprečjem – glede na lansko analizo razvojne dinamike v zadnjem obdobju lahko govorimo o preboju. Letošnja analiza ISSO to le potrjuje.

Praksa po kateri občina izstopa najbolj, je zagotovo uspešnost pri iskanju razvojnega denarja. V Pivki niso le prvaki po zbranih evropskih sredstvih. Zelo spretni so pri oblikovanju in vključevanju v javno-zasebna partnerstva. Na ta način gradijo dom starejših občanov, ki bo prijaznejši od običajnih ustanov te vrste pri nas. Ob paleti projektov na različni področjih v Pivki veliko pozornosti namenjajo tudi ohranjanju naravne dediščine. Med drugim je vključena v dva mednarodna projekta, ki merita na sobivanje velikih zveri in človeka. V številnih krajih pri nas vidijo zveri le kot problem z eno samo rešitvijo (odstrel). V Pivki se osredotočajo na sobivanje, ob tem pa vidijo v teh živalih celo razvojno priložnost. Še en primer, kako znajo v kraju s pozitivnim odnosom neko posebnost, ki je v očeh marsikoga le vir težav, preobrniti v izrazito primerjalno prednost.

Pivka ima izjemen razvojni položaj  – po vrednosti sestavljenega indeksa ISSO je na 18. mestu med 212 občinami. Med podeželskimi občinami je na osmem mestu. Glede na sestavljeni indeks preboja (ki smo ga sestavili za lanski izbor), je Pivka uvrščena zelo visoko, na 13. mesto. Kazalniki so vsaj nekoliko nadpovprečni pri vseh uporabljenih kriterijih, posebej pa izstopata podjetništvo (31. mesto) in trg dela (21. mesto).

 

Sladka Radovljica

Radovljica sodi po razvojnem položaju (kombinaciji razvojnega stanja, dinamike in aktivnosti) med slovenskimi občinami v sam vrh. Ob tem je Radovljica zelo urejena občina, ki sodi po projektnem in strateškem pristopu med vzorne. Destinacijska blagovna znamka Radol'ca pristno sladka se opira na krajevne posebnosti in na čebelarsko ter kulinarično tradicijo. Identiteta krajev v občini Radovljica je izrazito povezana s kulturno tradicijo.

Pristop očitno deluje, saj se je število turistov v občini v desetih letih skoraj potrojilo. Posebnost Radovljice je tudi njenih 14 solidno obiskanih muzejev. Ob intenzivnem razvoju v kraju ne zanemarjajo »mehkih« plati: na področju mladih Radovljica izstopa po inovativnih prijemih, skrbijo pa tudi za medgeneracijsko sodelovanje in ranljive skupine. Radovljica že dlje časa izstopa tudi po zanimivih prijemih, s katerimi vključujejo prebivalce v lokalni razvoj. Omenimo dva novejša primera: mozaik športnega društva Ljubno so na županovo pobudo izdelali prebivalci kraja sami kot »primer medgeneracijskega povezovanja« in dokaz, »da umetnost zmore in lahko poveže ljudi«. Skupina Radolčica je nastala za pomoč ljudem z alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence.

Najboljše prakse v Radovljici? Ta bogata občina tudi pri praksah ni revna.  Omenili smo že močno projektno vodenje in blagovno znamko kraja. Še dva zanimiva programa. V čebelarskem centru je začela delovati Hranilnica semen: sistem za zbiranje in brezplačno distribucijo (kemično neobdelanih) semen avtohtonih vrst. V okviru šole deluje biodinamični vrt, prvi šolski vrt te vrste pri nas. Namen: aktivno spodbujati otroke, osnovnošolce, mlade, brezposelne, vrtičkarje, občane k pridelavi zdrave hrane. V okviru vrta prirejajo poletni tabor in strokovne tečaje za odrasle in mladino. Med večjimi projekti v zadnjem obdobju je bila gradnja nove knjižnice (2,8 milijona evrov). Sicer bodo v Radovljici v prihodnjih letih vlagali predvsem v športno infrastrukturo (11 milijonov evrov): kopališče, atletski park in športno dvorano v Lipnici.

V kategoriji mest (občine, ki imajo središče  mestu, a nimajo statusa mestne občine) je po vrednosti sestavljenega indeksa ISSO Radovljica na drugem mestu, med vsemi 212 občinami pa na četrtem. 

Radovljice ne odlikuje le izjemno močan razvojni položaj, ampak tudi velika stopnja uravnoteženosti razvoja. Občina ima izrazito nadpovprečne vrednosti sestavljenih indeksov na sedmih področjih – le pri demografiji je vrednost indeksa »samo« povprečna. Glavna točka preboja glede na lansko analizo je podjetništvo (34. mesto). Od lani je občina v »običajni« analizi ISSO napredovala za 10 mest – vsota majhnih korakov na različnih področjih.

 

Žiri: v ospredju je ustvarjalnost

Čeprav to ni nikjer eksplicitno zapisano, igra v Žireh kultura zelo osrednjo vlogo. To je razvidno iz razmeroma živahnega kulturnega dogajanja, morda pa še iz poudarka, ki ga dajejo lokalni identiteti.  Prav gradnja in utrjevanje lokalne kulturne identitete ima v Žireh zelo velik pomen. Glavni elementi tega utrjevanja so v Žireh trije. Prvi je kulturna dediščina, ki vključuje tudi industrijsko dediščino, stare obrti in utrdbe. Drugi je izpostavljanje pomembnih Žirovcev. Tretji je izdajanje krajevne kulturne revije.

Revija Žirovski občasnik je ob tem dober primer, kako znajo v kraju prisluhniti pobudam posameznikov. Drugi primer so utrdbe na stari rapalski meji. Te utrdbe, »odkrite« konec devetdesetih let, so znali vključiti v kulturno in turistično ponudbo kraja, zanimanje za stare obrambne linije pa se je razširilo iz Žirov tudi v druge kraje.  Javnost in stroko v Žireh včasih vključujejo v načrtovanje razvoja na inovativne načine. Tako so za predstavitev idejnih rešitev za prenovo jedra kraja priredili  kar manjši dvodnevni festival.

Žiri sodi med kraje, kjer po eni strani močno poudarjajo kulturno identiteto, po drugi pa tehnološki razvoj in podjetništvo. Ta vzporednost ni naključna; gre preprosto za to, da v kraju cenijo nadarjenost in ustvarjalnost.  Kot dve novosti, pomembni za razvoj podjetništva, omenimo oblikovanje co-working centra in vključitev Žirov v omrežje FabLab z odprtimi tehnološkimi laboratoriji, kjer lahko posamezniki uporabljajo najnaprednejšo tehnologijo.

Ob tem so Žiri dinamičen kraj z vrsto projektov, ki vključujejo tudi varstvo okolja (oz. energetsko učinkovitost) in so posebej bogati na področju športa. V osmih letih so za projekte v Žireh pridobili 12 milijonov evrov iz različnih virov. Projekti so vključevali energetske sanacije, energetsko učinkovito prenovo javne razsvetljave in sortirnico odpadkov. V Žireh precej vlagajo v šport – v zadnjem obdobju so uredili stadion in nordijski center, ob tem pa še igrišča in trim stezo. Ob tem pripravljajo gradnjo nove telovadnice, zasnovane kot večnamenski prostor: 8,5 milijonov evrov vredna naložba je »največji projekt v zgodovini občine«. Zaključili naj bi jo leta 2020. Ob tem je v načrtu med vidnejšimi projekti še prenova mestnega jedra, gradnja medgeneracijskega centra in ureditev industrijske cone.

Žiri imajo zelo močan razvojni položaj  – po vrednosti sestavljenega indeksa ISSO so na 24. mestu med 212 občinami. V kategoriji mest (občine, ki imajo središče  mestu, a nimajo statusa mestne občine) so Žiri na 11. mestu. 

 

 

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva