Zahodna Slovenija

ZAHODNA SLOVENIJA

 

Prva: Ajdovščina - veter sprememb

Občina, ki se uspešno preobraža iz tradicionalnega industrijskega kraja v središče visokotehnološke industrije, je v zadnjem času naredila izrazit zasuk v modernost.

 

okvir

  • Število prebivalcev (2017): 19.093 (19 .mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): +0,73% (67. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 23.829.500€
  • Prvič med kandidati za Zlati kamen: 2014

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 36. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 73. mesto

 

V času prejšnjega mandata so se morali v občini soočiti s hudo krizo tradicionalne industrije – vrhunec te krize je bil stečaj Primorja. Tedanja garnitura se je na krizne razmere odzvala zelo aktivno. Novi župan in njegova ekipa smiselno nadaljujeta ta prizadevanja s tem, da so aktivnosti postavljene v nov in bistveno bolj moderen kontekst. Pri Ajdovščini lahko v zadnjih štirih letih govorimo zlasti o zasuku v modernost. Prizadevanja občine dajejo otipljive rezultate. Podjetniška klima je zelo dobra, kar kažejo tako kazalniki kot primeri uspešnih podjetij. Kot vse kaže, je Ajdovščina uspešna pri preobratu iz tradicionalnega industrijskega središča v postmoderni kraj, ki kombinira visokotehnološko industrijo s storitvenimi dejavnostmi, zlasti turizmom. Delo občine odlikujejo sveži in inovativni projekti. Ajdovščina je igrala – kot smo ugotavljali pred leti – pionirsko vlogo pri vključevanju mladih v procese v občini, kar ostaja še naprej strateška prioriteta.

Spodbujanje podjetništva in trga dela.

Konkurenčno in v svet odprto okolje je postavljeno na prvo mesto tako v strategiji kot v načrtih konkretnih aktivnosti. Po odhodkih za spodbujanje podjetništva je Ajdovščina uvrščena na zelo visoko 11. mesto. (V petih letih 151€ na prebivalca). V času sedanjega mandata se je število podjetij povečalo za 1,7 na prebivalca (za 7,3 odstotka), kar je povprečen rezultat. Od milijona, ,ki  ga občina namenja za spodbujanje podjetništva, gre največ za poslovne cone in subvencije (po cca 400.000€ ). Občina posebej namenja sredstva še za internacionalizacijo in razvoj podpornega podjetniškega okolja. Na to področje sodi program Podjetno v prihodnost: gre za aktivnosti na področju podjetniškega izobraževanja mladih. Program je letos zastopal Slovenijo na natečaju Evropske komisije za Evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva.

Občina prireja vsako leto Dan ajdovske industrije in podjetništva. Letos so v Ajdovščini ustanovili klub mladih podjetnikov. Kot znak, da v kraju nastaja močna podjetniška klima, so tudi nagrade, ki jih prejemajo mladi podjetniki: Pivovarna Pelicon (Mladi podjetniki 2017), Language Sitter (AmCham Young Professionals – Top Potential).

Občina aktivno sodeluje pri iskanju investitorjev doma in v tujini – Ajdovščino obiskujejo tuje delegacije, občina pa – kot smo omenili – namenja za internacionalizacijo konkretna sredstva. Prav v tem je ena od največjih razlik s prejšnjo garnituro, za katero bi težko rekli, da je naklonjena »neslovenskemu« kapitalu.  Med najbolj zanimivimi prijemi za privabljanje investitorjev je vsekakor ukrep, ki so ga sprejeli lani: občina nudi brezplačno zemljišče v eni od poslovnih con investitorjem, ki so pripravljeni odpreti vsaj 50 novih delovnih mest.

Ajdovščina uspešno povečuje število turistov: v 10 letih se je število prenočitev v občini podvojilo, v zadnjih petih letih pa povečalo za 62 odstotkov (podatki za prvih devet mesecev).

Razvoj visokotehnoloških industrij

v Ajdovščini se razvijata zlasti dve izjemno zanimivi področji visokih tehnologij. Prvo področje  je letalstvo in drugo biotehnologija. Podjetja Pipistrel ni potrebno posebej predstavljati: ne gre le za eno vodilnih svetovnih podjetij na področju ultralahkih letal, ampak tudi za pionirja na področju letal z električnim in hibridnim pogonom. Gre za izjemno prodorno in inovativno podjetje z močnim vplivom na lokalno okolje. V tem okolju nastajajo nova podjetja kot so na primer C-Astral, ki izdeluje brezpilotne letalnike (med drugim tudi za slovensko vojsko).

Drugo razvojno jedro je COBIK: Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo. Gre za zasebni raziskovalni zavod, ki je bil ustanovljen leta 2009. Glavni ustanovitelj je ajdovsko podjetje BIA Separations, ki je bilo kar nekaj časa vodilno svetovno podjetje na področju monolitne kromatografije. Žal se je BIA znašla v težavah – visokotehnološki sektor je pač zahteven in nepredvidljiv. Center vseeno deluje in je od leta 2010 razvil 89 inovacij in 12 patentov, sodelavci so objavili več kot 100 člankov v znanstvenih publikacijah, sprožil pa je tudi nastanek dveh novih visokotehnoloških podjetij.

 

Poudarjanje pomena mladih

Občina je – kot smo menili že leta 2014 – slovenski prvak na področju mladinske politike. Je med prvimi sprejela strategijo mladih. V Ajdovščini je nastal projekt znaka Mladim prijazna občina. Center mladih povezuje in pelje vrsto dejavnosti, vključno s prostovoljstvom. V okviru Hiše mladih deluje Hostel, organizirajo pa tudi brezplačno počitniško varstvo za otroke.

Med glavnimi razvojnimi smernicami nove strategije je tudi učinkovitost, na to področje pa so uvrstili tudi transparentnost delovanja občine in vključitev občanov v odločanje. Ajdovščina je med prvimi občinami v Sloveniji, ki so uvedle participativni proračun. Ta način so preizkusili prvič leta 2016 v projektu Moja Pobuda. V proračunih 2017 in 2018 je za ta način namenjen približno odstotek sredstev. Resnici na ljubo v okviru te pobude v glavnem uresničujejo zamisli občanov o novih športnih ali otroških igriščih ali sprehajalnih poteh. Drug inovativni projekt s tega področja je Značka družbene odgovornosti – projekt za spodbujanje večje participacije mladih pri odločanju in družbenem življenju nasploh.

 

Kobarid: razvoj v planinskem raju

Zakaj Kobarid? Ker so v kraju naredili temeljit preboj na področjih turizma in okolja.

 

  • Število prebivalcev (2017): 4.105 (119 .mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -2% (160. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 4.357.485€
  • Občina Kobarid je prvič med kandidatkami za nagrado Zlati kamen.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 52. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 96. mesto

 

Kobarid sodi med slovenske turistične gazele – torej po merljivih kazalnikih med najbolj dinamično razvijajoče se turistične destinacije pri nas. Pri turističnem razvoju zgledno sodeluje s sosednjimi občinami, ki nastopajo z enotno destinacijsko blagovno znamko. Po vrednosti dinamičnih kazalnikov je Kobarid v času zadnjega mandata od vseh občin v Sloveniji relativno najbolj povečal vložke v okolje. To je seveda osnovni predpogoj za razvoj zelenega turizma. Med zanimivimi prijemi omenimo uspešno uvedbo lokalnega avtobusa, ki povezuje središče z glavnimi turističnimi zanimivostmi v občini in celo v sosednji Furlaniji.

 

Turistični preboj

Kobarid je na področju turizma naredil pravi preboj in sodi med najuspešnejše turistične gazele pri nas. Glede na našo lansko analizo turizma, je bil Kobarid na 8. mestu po sestavljenem indeksu rasti, na 7. mestu v Sloveniji po rasti števila nočitev med leti 2008 in 2015 (za 70 odstotkov), na 6. mestu po rasti števila ležišč (2008 – 2015) in na 8. mestu po sestavljenem indeksu upravljanja zmogljivosti.

Po podatkih Zavoda Turizem Soče naj bi bila nadpovprečno uspešna tudi turistična sezona 2017: število prenočitev naj bi v Kobaridu do konca avgusta doseglo 139.000, kar je več kot lani v celem letu. Podatki SURS so nekoliko skromnejši ko gre za absolutne številke, a prav tako kažejo 27-odstotno rast.

Omenili smo že zgledno sodelovanje s sosednjimi občinami in skupno trženje enotne destinacije Posočje. Ob tem se je Kobarid še dodatno uspešno pozicioniral v niši adrenalinskega športnega turizma (rafting, vožnje s kajaki, padalstvo ipd.). Prav na tem področju so se v občini vključili v dva nova projekta, financirana z evropskimi sredstvi. TU.SP.e.C.i.AL. povezuje Posočje, Dolomite in Furlanijo pri razvoju destinacije za športe v naravi. Freefly povezuje Posočjo in Gemono (Humin) v Furlaniji na področju padalstva.

 

Trajnostna mobilnost

Kobarid je lani odprl brezplačno polnilnico za električne avtomobile. V občini gradijo varne pešpoti in skušajo uravnavati promet tudi z uvedbo parkirnin (kopališča ob Nadiži, slap Kozjak, središče Kobarida). Uvedba javnega prevoza za turiste je prava uspešnica: avtobus Hop On Hop Off povezuje Kobarid z izletniškimi točkami po občini (Nadiža, Planina Kuhinja, izhodišče za vzpon na Krn, vasi na Livškem, Drežniškem, Breginj ipd.). Cena je simbolična (1€ za odraslega za cel dan), z minibusom pa je možno peljati tudi kolo. Lani so v poletnih mesecih prepeljali nekaj manj kot 2.500 potnikov. Letos so se povezali tudi s sosednjo Furlanijo – potniki lahko tako s povezanimi linijami dosežejo tudi kraje v tej regiji. V Kobaridu bodo skušali sistem javnega prevoza razvijati še naprej v okviru projekta Corumm (Interreg Slovenija-Italija).

Občina je stopnjevala svoje aktivnosti tudi na področju trajnostne rabe in proizvodnje energije. Vključena je v projekt ELENA, ki meri zlasti na energetsko sanacijo javnih stavb. Na področju javne razsvetljave bodo z novimi svetilkami zmanjšali letno porabo z 92,6 na 30kWh na prebivalca. Glavna aktivnost občine na tem področju pa je ustanovitev zadruge za lesno verigo, ki bo usmerjena prav v proizvodnjo biomase za ogrevanje.

 

Postojna: drugič

Zakaj ponovno Postojna? Ker je nova garnitura v občino prinesla svež veter in sprožila vrsto sprememb na različnih področjih, pri tem pa ima že merljive rezultate.

 

  • Število prebivalcev (2017): 16.176 (31 .mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): +2,7% (21. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 19.715.965€
  • Postojna je dobitnica nagrade Zlati kamen 2013.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 34. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 12. mesto

 

Postojna je prva dobitnica nagrade Zlati kamen, ki se je po prejemu priznanja ponovno uvrstila med kandidatke. Po pravilih izbora za nagrado Zlati kamen, je lahko občina ponovno med kandidatkami takrat, kadar je dovolj novih argumentov (dosežkov, dobrih praks) – torej takšnih, ki jih še nismo upoštevali.

Zakaj ponovno Postojna? Ker je nova garnitura v občino prinesla svež veter in sprožila vrsto sprememb na različnih področjih, pri tem pa ima že merljive rezultate. Le malo krajev podobne velikosti v Sloveniji ima tako bogat spekter aktivnosti, pri čemer izstopa vrsta izvirnih idej, vrednih posnemanja. Aktivnosti so posebno bogate na področju izobraževanja (projekti Šolskega centra Postojna), sociale, mladih, podjetništva in v zadnjem času tudi trajnostne rabe in proizvodnje energije. Pri tem občina deluje zelo povezovalno: v projekte so vključeni različni parterji – sosednje občine, RRA Zeleni kras, šolski center, podjetja ipd. Uspešni model javno-zasebnega partnerstva (Postojnska jama) bodo v občini prenesli tudi v projekte energetske sanacije objektov in razsvetljave. Najpomembneje: ta spekter aktivnosti prinaša merljive rezultate. Postojna je po vrednosti sestavljenega indeksa preboja na visokem 12. mestu.

Izobraževanje in mladi

Ko gre za aktivnosti, ki merijo na položaj mladih, se občina prebija med vodilne kraje v državi. Posebej velja omeniti dejavnosti Šolskega centra Postojna. Septembra 2017 so odprli Izobraževalni center sodobnih tehnologij – regijski učni izdelovalni laboratorij, »kjer bo imel vsakdo na voljo tehnološko opremo za razvoj od lastne ideje do končnega produkta«. Projekt je namenjen »zmanjšanju razkoraka med  izobraževalnim sistemom in gospodarstvom«, vanj pa so vključeni poleg šolskega centra še občine v regiji, RRA Zeleni Kras in podjetja. Šolski center je prejel tudi priznanje Jabolko kakovosti za projekt Z mobilnostjo do znanj in spoznanj: v okviru projekta so se dijaki in učitelji seznanjali z uporabo zahtevne tehnologije na Finskem, obenem pa so spoznavali način dela finskih šol. Center vsako leto prireja tudi start:up vikend.

Socialna vprašanja in begunci

V občini so se socialnih vprašanj lotili na sistematičen način (program socialnega varstva), tudi pri delu z begunci pa se čuti, da reševanja teh problemov ne prepuščajo naključju. Skupaj z italijanskim Fiumicellom so uspeli pridobiti sredstva za projekt za integracijo beguncev Nice to meet you. Posebno pozornost so namenili integraciji otrok. Izvirna poteza (in dobra praksa) je brezplačna zobozdravstvena ambulanta za ljudi v stiski – uvedli so jo s pomočjo prostovoljcev. V okviru projekta Moja kuhinja najbolj ranljivim občanom nudijo brezplačna kosila.

 

Podjetništvo in turizem

Aktivnosti, namenjene za spodbujanje podjetništva so nadpovprečno razvite: v občini (v sodelovanju s sosedami) prirejajo Dan inovativnosti, v okviru natečaja Inovativna Postojna izbirajo najboljše inovacije, podjetniški inkubator Perspektiva je aktiven in omogoča tudi co-working. Prek vrste dogodkov skrbijo za informiranje podjetnikov: omenimo posvet o krožnem gospodarstvu (oktober 2017).

Postojna je leta 2013 dobila nagrado Zlati kamen v veliki meri prav zaradi uspešnega primera javno-zasebnega partnerstva (Postojnska jama). Od takrat so šle stvari še naprej na bolje. Projekt Expo Postojnska jama kras je STO nagradila s priznanjem Sejalec za najboljše nove ideje na področju turizma. Gre za interaktivno razstavo, ki s pomočjo IT orodij smiselno dopolnjuje doživetje Postojnske jame. Jama je prejela tudi certifikat odličnosti največjega svetovnega potovalnega portala Tripadvisor. Postojnska jama sicer »podira rekorde«, gostov v prvi polovici leta 2017 je bilo za skoraj 18,7 odstotka več kot leto prej, prihodek pa se je povečal za 20 odstotkov.

Okolje in energija

V Razdrtem so postavili drugo vetrno elektrarno v Sloveniji: z energijo oskrbuje 600 gospodinjstev (torej skoraj 10 odstotkov). Veljavni prostorski načrt predvideva gradnjo še dve vetrnic, za energetsko samozadostnost pa bi jih občina potrebovala 4 do 5.

V pripravi sta velika posega na področju energetske sanacije javnih stavb in razsvetljave. Prvi projekt je vreden 2,6 milijona evrov in je v načrtu za leto 2019, glavni del prenove javne razsvetljave je načrtovan za leto 2018: projekt je vreden nekaj manj kot 600.000 evrov. Posebnost: oba projekta sta zasnovana kot javno-zasebno partnerstvo. Prek tega vzvoda bodo zbrali polovico denarja, slab milijon naj bi prejeli iz evropskih skladov, manjši del pa bo prispevala občina.

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva