Finalisti 2018

ZLATI KAMEN 2018

Prvo: Kočevje – novo življenje

Kočevje  je naredilo po letu 2010 naravnost neverjeten preobrat in se iz travmatiziranega zakotja preobrazilo v živahno lokalno središče, ki uspe pritegniti tudi visokotehnološko japonsko podjetje.

 

  • Regija 2: Osrednja in JV Slovenija
  • Število prebivalcev (2017): 15.881 (33.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -3% (184. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 19.706.995€
  • Občina Kočevje je bila med kandidatkami za nagrado Zlati kamen leta 2013.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 188. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 50. mesto

  Leta 2013 smo zapisali, da Kočevje uvrščamo med kandidate zato, da damo dodatno vzpodbudo svežim razvojnim pobudam v kraju. Po petih letih lahko o razvojnem preboju govorimo že tudi na račun merljivih kazalnikov. Predvsem pa se zdi, da ima kraj povsem nov duh, duh modernosti, ki se kaže skozi inovativne dogodke, živahen utrip in  vrsto zelo zanimivih idej in prijemov. Kočevje je preprosto inkubator dobrih praks, kakršnih v Sloveniji ni veliko. Te segajo od sistematičnega spodbujanja socialnega podjetništva, prek smiselnih projektov na področju spodbujanja lesno-predelovalne panoge (Festival lesa, prvi leseni dom starostnikov v Sloveniji) do upravljavskih prijemov (izjemna transparentnost, občinski svet mladih, gradnja vrtca v javno-zasebnem partnerstvu).

Kot smo ugotavljali že leta 2013, gre v Kočevju za poseben primer občine z resnimi razvojnimi izzivi, ki so v veliki meri (če ne v celoti) posledica »slabe karme«, travmatične preteklosti. Izjemno naravno bogastvo občine je glavna prednost kraja in velika razvojna priložnost: prav področje okolja je zaenkrat edino, kjer Kočevje po vrednosti merljivih kazalnikov zares izstopa v pozitivni smeri. Dobre vrednosti sestavljenih indeksov imata območji gospodarstva in trga dela: to sta področji, kjer so možne relativno hitre spremembe.

Strategije

Kočevje ima vrsto parcialnih strategij, nima pa (še?) občinske razvojne strategije. Za nekaj teh dokumentov bi lahko veljalo, da so na svoj način že primeri dobrih praks. Prvič, strategija turizma. Leta 2015 sprejeti dokument  izstopa tako po kakovosti, kot po smiselnem naboru projektov. Kar pa dosti pove o strateškem vodenju občine, je to, da so že leta 2017 objavili novo verzijo strategije (Dopolnilo strategije razvoja turizma): ta vsebuje oceno dosedanjih aktivnosti oz. doseganja ciljev in vrsto sprememb, dopolnil, izvirnih novih projektov in rešitev. Implementacijo strategije niso ocenjevali predstavniki občine, pač pa širši nabor deležnikov.

Drugič, Kočevje sodi med maloštevilne kraje s strategijo upravljanja kapitalskih naložb. Tretji za Kočevje pomembni strateški dokument je Strateški načrt za pospeševanje konkurenčnosti gozdno-lesne predelave na Kočevskem.

Transparentnost delovanja občine je nadpovprečna. Občinski svet ima svojo spletno stran z direktnimi prenosi sej, arhivom posnetkov sej, podatki o glasovanjih ter vsemi dokumenti sej, objavljenimi na pregleden način. Ko gre za spremljanje dela občinskega sveta, je Kočevje preprosto pred katerokoli drugo občino v Sloveniji.  Pobude občanov zbirajo prek  - ponovno zgledno postavljene - spletne povezave.  Vse to daje vtis izrazito modernega pristopa, ki kombinira na eni strani kompetentnost politike in uprave, na drugi pa  vključenost občanov. Kočevje sodi med občine, ki so že sprejele kodeks ravnanja funkcionarjev. Drug sodoben pristop so v občini uporabili pri gradnji novega vrtca: ta nastaja v javno-zasebnem partnerstvu.

 Prepričali so Japonce

Glavni prelom na področju gospodarstva je zagotovo napovedana gradnja nove tovarne industrijskih robotov japonske družbe Yaskawa. Zanimivo je, da je predstavnik japonske družbe direktno vprašal župana, če bo ponovno kandidiral leta 2018: očitno je, da lokalno okolje v očeh investitorjev igra še kako pomembno vlogo. Do konca leta 2020 v občini napovedujejo 500 novih delovnih mest. Značilno za proaktiven pristop občine je, da so se na prihod novega investitorja  tudi z organizacijo odmevnega kariernega sejma v novembru 2017.

Tudi sicer lahko na področjih gospodarstva in trga dela preobrat v Kočevju že izmerimo. V kraju so pri spodbujanju teh dveh področij zelo aktivni. Tako občina letno podeli za 130.000 evrov subvencij, interes podjetnikov pa je zelo velik. A v Kočevju se ne ustavijo pri subvencijah in inkubatorju. Prirejajo start up vikende in nagrajujejo najboljšo podjetniško idejo leta – nagrada znaša 2.500 evrov. Posebej spodbujajo socialno podjetništvo, tudi s srečanji socialnih podjetnikov regije, ki jih organizira inkubator. To spodbujanje je zaenkrat pripeljalo do štirih podjetij s tega segmenta: Zadruga Zakladi Kočevske, Zadruga Festival lesa, Zadruga Ixodo in Center ponovne uporabe. Kot del spodbujanja dinamičnega in inovativnega podjetništva lahko razumemo tudi to, da se je lani Kočevje vključilo kot ena od lokacij v 25. BIO – Ljubljanski bienale industrijskega oblikovanja.

Les je lep

Načrtovane kogeneracije v Kočevju še ni, je pa vrsta drugih projektov, ki jih predvideva leta 2015 sprejeti Strateški načrt za pospeševanje konkurenčnosti gozdno-lesne predelave na Kočevskem. Načrt predvideva oblikovanje vzpostavitev delovanja podjetja Kočevski les, ki naj bi upravljalo gozdove, obenem pa koordiniralo celotno delovanje lesno-predelovalne verige. Med dejavnostmi so tudi izobraževanje, pomoč podjetjem pri trženju, skupni razvoj, vzpostavitev regijskega biomasnega logističnega centra ter dvig lokalne energetske samooskrbe. Podjetje je začelo delovati leta 2016.

Za promocijo lesa in lesne panoge je občina skupaj z Gimnazijo in srednjo šolo leta 2013 začela prirejati Festival lesa, ki »želi postati osrednji dogodek in zbirališče lesne stroke v Sloveniji in širše«. Leta 2015 so festival nadgradili še z mednarodnim oblikovalskim natečajem (Prastol – od filozofije do forme). Ne nazadnje: prav v Kočevju so zgradili prvi leseni dom za starostnike v Sloveniji. To je lep znak, ki kaže, kako so v kraju dosledni pri poudarjanju osrednje vloge lesa.

 Lokalna samooskrba

Zadruga Zakladi Kočevske pomaga manjšim kmetovalcem pri prodaji in distribuciji doma pridelane hrane, obenem pa lokalno kakovostno hrano dostavlja javnim zavodom. Za to lokalno pridelavo so razvili tudi blagovno znamko. Zadruga je uredila zapuščeno občinsko drevesnico za ekološko pridelavo sadja (stare lokalne sorte), zelišč in zelenjave. Zadruga velja kot primer dobre prakse na področju krožnega gospodarstva.

Posebna zgodba je oživitev zapuščene vasi Mokri potok, ki jo oblikujejo kot »ekovas po trajnostnih in permakulturnih načelih s poudarkom na samooskrbnosti v sožitju s soljudmi in naravo«. Pri gradnji novih hiš upoštevajo načela naravne gradnje, pomembna vloga vasi pa je tudi izobraževanje in izmenjava izkušenj (delavnica gradnje iz naravnih materialov).

Mladi

Občinski svet mladih ni še ena pobuda v slogu »igrajmo se parlament«, ampak je formalno oblikovana institucija z jasno opredeljeno funkcijo in pristojnostmi. Občinski svet mladih sprejema zavezujoče sklepe: župan na seji sveta poroča o njihovi realizaciji.

Center za mladinsko kulturo Kočevje sodi med najbolj aktivne: poleg festivalov, promocijskih aktivnosti, multimedijskega izobraževanj in založništva pripravlja tudi internetni televizijski program (TV Kočevje). Izobraževalni projekt za mlade filmarje Filmski vlak sofinancira EU. V Kreativnem središču Vezenina ima CMKZ še coworking center, permakulturni vrt, tehnološki park (?), galerijo, prostor za prireditve…

 

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva