Finalisti 2018

Zahodna Slovenija: Ajdovščina, Kobarid, Postojna

Osrednja in JV Slovenija: Ivančna Gorica, Kočevje, Logatec

Od Koroške do Posavja: Brežice, Radlje ob Dravi, Žalec

Vzhodna Slovenija: Hoče-Slivnica, Ruše, Murska Sobota

 

ZAHODNA SLOVENIJA

 

Prva: Ajdovščina - veter sprememb

Občina, ki se uspešno preobraža iz tradicionalnega industrijskega kraja v središče visokotehnološke industrije, je v zadnjem času naredila izrazit zasuk v modernost.

 

okvir

  • Število prebivalcev (2017): 19.093 (19 .mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): +0,73% (67. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 23.829.500€
  • Prvič med kandidati za Zlati kamen: 2014

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 36. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 73. mesto

 

V času prejšnjega mandata so se morali v občini soočiti s hudo krizo tradicionalne industrije – vrhunec te krize je bil stečaj Primorja. Tedanja garnitura se je na krizne razmere odzvala zelo aktivno. Novi župan in njegova ekipa smiselno nadaljujeta ta prizadevanja s tem, da so aktivnosti postavljene v nov in bistveno bolj moderen kontekst. Pri Ajdovščini lahko v zadnjih štirih letih govorimo zlasti o zasuku v modernost. Prizadevanja občine dajejo otipljive rezultate. Podjetniška klima je zelo dobra, kar kažejo tako kazalniki kot primeri uspešnih podjetij. Kot vse kaže, je Ajdovščina uspešna pri preobratu iz tradicionalnega industrijskega središča v postmoderni kraj, ki kombinira visokotehnološko industrijo s storitvenimi dejavnostmi, zlasti turizmom. Delo občine odlikujejo sveži in inovativni projekti. Ajdovščina je igrala – kot smo ugotavljali pred leti – pionirsko vlogo pri vključevanju mladih v procese v občini, kar ostaja še naprej strateška prioriteta.

Spodbujanje podjetništva in trga dela.

Konkurenčno in v svet odprto okolje je postavljeno na prvo mesto tako v strategiji kot v načrtih konkretnih aktivnosti. Po odhodkih za spodbujanje podjetništva je Ajdovščina uvrščena na zelo visoko 11. mesto. (V petih letih 151€ na prebivalca). V času sedanjega mandata se je število podjetij povečalo za 1,7 na prebivalca (za 7,3 odstotka), kar je povprečen rezultat. Od milijona, ,ki  ga občina namenja za spodbujanje podjetništva, gre največ za poslovne cone in subvencije (po cca 400.000€ ). Občina posebej namenja sredstva še za internacionalizacijo in razvoj podpornega podjetniškega okolja. Na to področje sodi program Podjetno v prihodnost: gre za aktivnosti na področju podjetniškega izobraževanja mladih. Program je letos zastopal Slovenijo na natečaju Evropske komisije za Evropsko nagrado za spodbujanje podjetništva.

Občina prireja vsako leto Dan ajdovske industrije in podjetništva. Letos so v Ajdovščini ustanovili klub mladih podjetnikov. Kot znak, da v kraju nastaja močna podjetniška klima, so tudi nagrade, ki jih prejemajo mladi podjetniki: Pivovarna Pelicon (Mladi podjetniki 2017), Language Sitter (AmCham Young Professionals – Top Potential).

Občina aktivno sodeluje pri iskanju investitorjev doma in v tujini – Ajdovščino obiskujejo tuje delegacije, občina pa – kot smo omenili – namenja za internacionalizacijo konkretna sredstva. Prav v tem je ena od največjih razlik s prejšnjo garnituro, za katero bi težko rekli, da je naklonjena »neslovenskemu« kapitalu.  Med najbolj zanimivimi prijemi za privabljanje investitorjev je vsekakor ukrep, ki so ga sprejeli lani: občina nudi brezplačno zemljišče v eni od poslovnih con investitorjem, ki so pripravljeni odpreti vsaj 50 novih delovnih mest.

Ajdovščina uspešno povečuje število turistov: v 10 letih se je število prenočitev v občini podvojilo, v zadnjih petih letih pa povečalo za 62 odstotkov (podatki za prvih devet mesecev).

Razvoj visokotehnoloških industrij

v Ajdovščini se razvijata zlasti dve izjemno zanimivi področji visokih tehnologij. Prvo področje  je letalstvo in drugo biotehnologija. Podjetja Pipistrel ni potrebno posebej predstavljati: ne gre le za eno vodilnih svetovnih podjetij na področju ultralahkih letal, ampak tudi za pionirja na področju letal z električnim in hibridnim pogonom. Gre za izjemno prodorno in inovativno podjetje z močnim vplivom na lokalno okolje. V tem okolju nastajajo nova podjetja kot so na primer C-Astral, ki izdeluje brezpilotne letalnike (med drugim tudi za slovensko vojsko).

Drugo razvojno jedro je COBIK: Center odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo. Gre za zasebni raziskovalni zavod, ki je bil ustanovljen leta 2009. Glavni ustanovitelj je ajdovsko podjetje BIA Separations, ki je bilo kar nekaj časa vodilno svetovno podjetje na področju monolitne kromatografije. Žal se je BIA znašla v težavah – visokotehnološki sektor je pač zahteven in nepredvidljiv. Center vseeno deluje in je od leta 2010 razvil 89 inovacij in 12 patentov, sodelavci so objavili več kot 100 člankov v znanstvenih publikacijah, sprožil pa je tudi nastanek dveh novih visokotehnoloških podjetij.

 

Poudarjanje pomena mladih

Občina je – kot smo menili že leta 2014 – slovenski prvak na področju mladinske politike. Je med prvimi sprejela strategijo mladih. V Ajdovščini je nastal projekt znaka Mladim prijazna občina. Center mladih povezuje in pelje vrsto dejavnosti, vključno s prostovoljstvom. V okviru Hiše mladih deluje Hostel, organizirajo pa tudi brezplačno počitniško varstvo za otroke.

Med glavnimi razvojnimi smernicami nove strategije je tudi učinkovitost, na to področje pa so uvrstili tudi transparentnost delovanja občine in vključitev občanov v odločanje. Ajdovščina je med prvimi občinami v Sloveniji, ki so uvedle participativni proračun. Ta način so preizkusili prvič leta 2016 v projektu Moja Pobuda. V proračunih 2017 in 2018 je za ta način namenjen približno odstotek sredstev. Resnici na ljubo v okviru te pobude v glavnem uresničujejo zamisli občanov o novih športnih ali otroških igriščih ali sprehajalnih poteh. Drug inovativni projekt s tega področja je Značka družbene odgovornosti – projekt za spodbujanje večje participacije mladih pri odločanju in družbenem življenju nasploh.

 

Kobarid: razvoj v planinskem raju

Zakaj Kobarid? Ker so v kraju naredili temeljit preboj na področjih turizma in okolja.

 

  • Število prebivalcev (2017): 4.105 (119 .mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -2% (160. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 4.357.485€
  • Občina Kobarid je prvič med kandidatkami za nagrado Zlati kamen.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 52. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 96. mesto

 

Kobarid sodi med slovenske turistične gazele – torej po merljivih kazalnikih med najbolj dinamično razvijajoče se turistične destinacije pri nas. Pri turističnem razvoju zgledno sodeluje s sosednjimi občinami, ki nastopajo z enotno destinacijsko blagovno znamko. Po vrednosti dinamičnih kazalnikov je Kobarid v času zadnjega mandata od vseh občin v Sloveniji relativno najbolj povečal vložke v okolje. To je seveda osnovni predpogoj za razvoj zelenega turizma. Med zanimivimi prijemi omenimo uspešno uvedbo lokalnega avtobusa, ki povezuje središče z glavnimi turističnimi zanimivostmi v občini in celo v sosednji Furlaniji.

 

Turistični preboj

Kobarid je na področju turizma naredil pravi preboj in sodi med najuspešnejše turistične gazele pri nas. Glede na našo lansko analizo turizma, je bil Kobarid na 8. mestu po sestavljenem indeksu rasti, na 7. mestu v Sloveniji po rasti števila nočitev med leti 2008 in 2015 (za 70 odstotkov), na 6. mestu po rasti števila ležišč (2008 – 2015) in na 8. mestu po sestavljenem indeksu upravljanja zmogljivosti.

Po podatkih Zavoda Turizem Soče naj bi bila nadpovprečno uspešna tudi turistična sezona 2017: število prenočitev naj bi v Kobaridu do konca avgusta doseglo 139.000, kar je več kot lani v celem letu. Podatki SURS so nekoliko skromnejši ko gre za absolutne številke, a prav tako kažejo 27-odstotno rast.

Omenili smo že zgledno sodelovanje s sosednjimi občinami in skupno trženje enotne destinacije Posočje. Ob tem se je Kobarid še dodatno uspešno pozicioniral v niši adrenalinskega športnega turizma (rafting, vožnje s kajaki, padalstvo ipd.). Prav na tem področju so se v občini vključili v dva nova projekta, financirana z evropskimi sredstvi. TU.SP.e.C.i.AL. povezuje Posočje, Dolomite in Furlanijo pri razvoju destinacije za športe v naravi. Freefly povezuje Posočjo in Gemono (Humin) v Furlaniji na področju padalstva.

 

Trajnostna mobilnost

Kobarid je lani odprl brezplačno polnilnico za električne avtomobile. V občini gradijo varne pešpoti in skušajo uravnavati promet tudi z uvedbo parkirnin (kopališča ob Nadiži, slap Kozjak, središče Kobarida). Uvedba javnega prevoza za turiste je prava uspešnica: avtobus Hop On Hop Off povezuje Kobarid z izletniškimi točkami po občini (Nadiža, Planina Kuhinja, izhodišče za vzpon na Krn, vasi na Livškem, Drežniškem, Breginj ipd.). Cena je simbolična (1€ za odraslega za cel dan), z minibusom pa je možno peljati tudi kolo. Lani so v poletnih mesecih prepeljali nekaj manj kot 2.500 potnikov. Letos so se povezali tudi s sosednjo Furlanijo – potniki lahko tako s povezanimi linijami dosežejo tudi kraje v tej regiji. V Kobaridu bodo skušali sistem javnega prevoza razvijati še naprej v okviru projekta Corumm (Interreg Slovenija-Italija).

Občina je stopnjevala svoje aktivnosti tudi na področju trajnostne rabe in proizvodnje energije. Vključena je v projekt ELENA, ki meri zlasti na energetsko sanacijo javnih stavb. Na področju javne razsvetljave bodo z novimi svetilkami zmanjšali letno porabo z 92,6 na 30kWh na prebivalca. Glavna aktivnost občine na tem področju pa je ustanovitev zadruge za lesno verigo, ki bo usmerjena prav v proizvodnjo biomase za ogrevanje.

 

Postojna: drugič

Zakaj ponovno Postojna? Ker je nova garnitura v občino prinesla svež veter in sprožila vrsto sprememb na različnih področjih, pri tem pa ima že merljive rezultate.

 

  • Število prebivalcev (2017): 16.176 (31 .mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): +2,7% (21. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 19.715.965€
  • Postojna je dobitnica nagrade Zlati kamen 2013.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 34. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 12. mesto

 

Postojna je prva dobitnica nagrade Zlati kamen, ki se je po prejemu priznanja ponovno uvrstila med kandidatke. Po pravilih izbora za nagrado Zlati kamen, je lahko občina ponovno med kandidatkami takrat, kadar je dovolj novih argumentov (dosežkov, dobrih praks) – torej takšnih, ki jih še nismo upoštevali.

Zakaj ponovno Postojna? Ker je nova garnitura v občino prinesla svež veter in sprožila vrsto sprememb na različnih področjih, pri tem pa ima že merljive rezultate. Le malo krajev podobne velikosti v Sloveniji ima tako bogat spekter aktivnosti, pri čemer izstopa vrsta izvirnih idej, vrednih posnemanja. Aktivnosti so posebno bogate na področju izobraževanja (projekti Šolskega centra Postojna), sociale, mladih, podjetništva in v zadnjem času tudi trajnostne rabe in proizvodnje energije. Pri tem občina deluje zelo povezovalno: v projekte so vključeni različni parterji – sosednje občine, RRA Zeleni kras, šolski center, podjetja ipd. Uspešni model javno-zasebnega partnerstva (Postojnska jama) bodo v občini prenesli tudi v projekte energetske sanacije objektov in razsvetljave. Najpomembneje: ta spekter aktivnosti prinaša merljive rezultate. Postojna je po vrednosti sestavljenega indeksa preboja na visokem 12. mestu.

Izobraževanje in mladi

Ko gre za aktivnosti, ki merijo na položaj mladih, se občina prebija med vodilne kraje v državi. Posebej velja omeniti dejavnosti Šolskega centra Postojna. Septembra 2017 so odprli Izobraževalni center sodobnih tehnologij – regijski učni izdelovalni laboratorij, »kjer bo imel vsakdo na voljo tehnološko opremo za razvoj od lastne ideje do končnega produkta«. Projekt je namenjen »zmanjšanju razkoraka med  izobraževalnim sistemom in gospodarstvom«, vanj pa so vključeni poleg šolskega centra še občine v regiji, RRA Zeleni Kras in podjetja. Šolski center je prejel tudi priznanje Jabolko kakovosti za projekt Z mobilnostjo do znanj in spoznanj: v okviru projekta so se dijaki in učitelji seznanjali z uporabo zahtevne tehnologije na Finskem, obenem pa so spoznavali način dela finskih šol. Center vsako leto prireja tudi start:up vikend.

Socialna vprašanja in begunci

V občini so se socialnih vprašanj lotili na sistematičen način (program socialnega varstva), tudi pri delu z begunci pa se čuti, da reševanja teh problemov ne prepuščajo naključju. Skupaj z italijanskim Fiumicellom so uspeli pridobiti sredstva za projekt za integracijo beguncev Nice to meet you. Posebno pozornost so namenili integraciji otrok. Izvirna poteza (in dobra praksa) je brezplačna zobozdravstvena ambulanta za ljudi v stiski – uvedli so jo s pomočjo prostovoljcev. V okviru projekta Moja kuhinja najbolj ranljivim občanom nudijo brezplačna kosila.

 

Podjetništvo in turizem

Aktivnosti, namenjene za spodbujanje podjetništva so nadpovprečno razvite: v občini (v sodelovanju s sosedami) prirejajo Dan inovativnosti, v okviru natečaja Inovativna Postojna izbirajo najboljše inovacije, podjetniški inkubator Perspektiva je aktiven in omogoča tudi co-working. Prek vrste dogodkov skrbijo za informiranje podjetnikov: omenimo posvet o krožnem gospodarstvu (oktober 2017).

Postojna je leta 2013 dobila nagrado Zlati kamen v veliki meri prav zaradi uspešnega primera javno-zasebnega partnerstva (Postojnska jama). Od takrat so šle stvari še naprej na bolje. Projekt Expo Postojnska jama kras je STO nagradila s priznanjem Sejalec za najboljše nove ideje na področju turizma. Gre za interaktivno razstavo, ki s pomočjo IT orodij smiselno dopolnjuje doživetje Postojnske jame. Jama je prejela tudi certifikat odličnosti največjega svetovnega potovalnega portala Tripadvisor. Postojnska jama sicer »podira rekorde«, gostov v prvi polovici leta 2017 je bilo za skoraj 18,7 odstotka več kot leto prej, prihodek pa se je povečal za 20 odstotkov.

Okolje in energija

V Razdrtem so postavili drugo vetrno elektrarno v Sloveniji: z energijo oskrbuje 600 gospodinjstev (torej skoraj 10 odstotkov). Veljavni prostorski načrt predvideva gradnjo še dve vetrnic, za energetsko samozadostnost pa bi jih občina potrebovala 4 do 5.

V pripravi sta velika posega na področju energetske sanacije javnih stavb in razsvetljave. Prvi projekt je vreden 2,6 milijona evrov in je v načrtu za leto 2019, glavni del prenove javne razsvetljave je načrtovan za leto 2018: projekt je vreden nekaj manj kot 600.000 evrov. Posebnost: oba projekta sta zasnovana kot javno-zasebno partnerstvo. Prek tega vzvoda bodo zbrali polovico denarja, slab milijon naj bi prejeli iz evropskih skladov, manjši del pa bo prispevala občina.

 


 

OSREDNJA IN JUGOVZHODNA SLOVENIJA

 

Prvo: Kočevje – novo življenje

Kočevje  je naredilo po letu 2010 naravnost neverjeten preobrat in se iz travmatiziranega zakotja preobrazilo v živahno lokalno središče, ki uspe pritegniti tudi visokotehnološko japonsko podjetje.

 

  • Regija 2: Osrednja in JV Slovenija
  • Število prebivalcev (2017): 15.881 (33.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -3% (184. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 19.706.995€
  • Občina Kočevje je bila med kandidatkami za nagrado Zlati kamen leta 2013.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 188. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 50. mesto

  Leta 2013 smo zapisali, da Kočevje uvrščamo med kandidate zato, da damo dodatno vzpodbudo svežim razvojnim pobudam v kraju. Po petih letih lahko o razvojnem preboju govorimo že tudi na račun merljivih kazalnikov. Predvsem pa se zdi, da ima kraj povsem nov duh, duh modernosti, ki se kaže skozi inovativne dogodke, živahen utrip in  vrsto zelo zanimivih idej in prijemov. Kočevje je preprosto inkubator dobrih praks, kakršnih v Sloveniji ni veliko. Te segajo od sistematičnega spodbujanja socialnega podjetništva, prek smiselnih projektov na področju spodbujanja lesno-predelovalne panoge (Festival lesa, prvi leseni dom starostnikov v Sloveniji) do upravljavskih prijemov (izjemna transparentnost, občinski svet mladih, gradnja vrtca v javno-zasebnem partnerstvu).

Kot smo ugotavljali že leta 2013, gre v Kočevju za poseben primer občine z resnimi razvojnimi izzivi, ki so v veliki meri (če ne v celoti) posledica »slabe karme«, travmatične preteklosti. Izjemno naravno bogastvo občine je glavna prednost kraja in velika razvojna priložnost: prav področje okolja je zaenkrat edino, kjer Kočevje po vrednosti merljivih kazalnikov zares izstopa v pozitivni smeri. Dobre vrednosti sestavljenih indeksov imata območji gospodarstva in trga dela: to sta področji, kjer so možne relativno hitre spremembe.

Strategije

Kočevje ima vrsto parcialnih strategij, nima pa (še?) občinske razvojne strategije. Za nekaj teh dokumentov bi lahko veljalo, da so na svoj način že primeri dobrih praks. Prvič, strategija turizma. Leta 2015 sprejeti dokument  izstopa tako po kakovosti, kot po smiselnem naboru projektov. Kar pa dosti pove o strateškem vodenju občine, je to, da so že leta 2017 objavili novo verzijo strategije (Dopolnilo strategije razvoja turizma): ta vsebuje oceno dosedanjih aktivnosti oz. doseganja ciljev in vrsto sprememb, dopolnil, izvirnih novih projektov in rešitev. Implementacijo strategije niso ocenjevali predstavniki občine, pač pa širši nabor deležnikov.

Drugič, Kočevje sodi med maloštevilne kraje s strategijo upravljanja kapitalskih naložb. Tretji za Kočevje pomembni strateški dokument je Strateški načrt za pospeševanje konkurenčnosti gozdno-lesne predelave na Kočevskem.

Transparentnost delovanja občine je nadpovprečna. Občinski svet ima svojo spletno stran z direktnimi prenosi sej, arhivom posnetkov sej, podatki o glasovanjih ter vsemi dokumenti sej, objavljenimi na pregleden način. Ko gre za spremljanje dela občinskega sveta, je Kočevje preprosto pred katerokoli drugo občino v Sloveniji.  Pobude občanov zbirajo prek  - ponovno zgledno postavljene - spletne povezave.  Vse to daje vtis izrazito modernega pristopa, ki kombinira na eni strani kompetentnost politike in uprave, na drugi pa  vključenost občanov. Kočevje sodi med občine, ki so že sprejele kodeks ravnanja funkcionarjev. Drug sodoben pristop so v občini uporabili pri gradnji novega vrtca: ta nastaja v javno-zasebnem partnerstvu.

 Prepričali so Japonce

Glavni prelom na področju gospodarstva je zagotovo napovedana gradnja nove tovarne industrijskih robotov japonske družbe Yaskawa. Zanimivo je, da je predstavnik japonske družbe direktno vprašal župana, če bo ponovno kandidiral leta 2018: očitno je, da lokalno okolje v očeh investitorjev igra še kako pomembno vlogo. Do konca leta 2020 v občini napovedujejo 500 novih delovnih mest. Značilno za proaktiven pristop občine je, da so se na prihod novega investitorja  tudi z organizacijo odmevnega kariernega sejma v novembru 2017.

Tudi sicer lahko na področjih gospodarstva in trga dela preobrat v Kočevju že izmerimo. V kraju so pri spodbujanju teh dveh področij zelo aktivni. Tako občina letno podeli za 130.000 evrov subvencij, interes podjetnikov pa je zelo velik. A v Kočevju se ne ustavijo pri subvencijah in inkubatorju. Prirejajo start up vikende in nagrajujejo najboljšo podjetniško idejo leta – nagrada znaša 2.500 evrov. Posebej spodbujajo socialno podjetništvo, tudi s srečanji socialnih podjetnikov regije, ki jih organizira inkubator. To spodbujanje je zaenkrat pripeljalo do štirih podjetij s tega segmenta: Zadruga Zakladi Kočevske, Zadruga Festival lesa, Zadruga Ixodo in Center ponovne uporabe. Kot del spodbujanja dinamičnega in inovativnega podjetništva lahko razumemo tudi to, da se je lani Kočevje vključilo kot ena od lokacij v 25. BIO – Ljubljanski bienale industrijskega oblikovanja.

Les je lep

Načrtovane kogeneracije v Kočevju še ni, je pa vrsta drugih projektov, ki jih predvideva leta 2015 sprejeti Strateški načrt za pospeševanje konkurenčnosti gozdno-lesne predelave na Kočevskem. Načrt predvideva oblikovanje vzpostavitev delovanja podjetja Kočevski les, ki naj bi upravljalo gozdove, obenem pa koordiniralo celotno delovanje lesno-predelovalne verige. Med dejavnostmi so tudi izobraževanje, pomoč podjetjem pri trženju, skupni razvoj, vzpostavitev regijskega biomasnega logističnega centra ter dvig lokalne energetske samooskrbe. Podjetje je začelo delovati leta 2016.

Za promocijo lesa in lesne panoge je občina skupaj z Gimnazijo in srednjo šolo leta 2013 začela prirejati Festival lesa, ki »želi postati osrednji dogodek in zbirališče lesne stroke v Sloveniji in širše«. Leta 2015 so festival nadgradili še z mednarodnim oblikovalskim natečajem (Prastol – od filozofije do forme). Ne nazadnje: prav v Kočevju so zgradili prvi leseni dom za starostnike v Sloveniji. To je lep znak, ki kaže, kako so v kraju dosledni pri poudarjanju osrednje vloge lesa.

 Lokalna samooskrba

Zadruga Zakladi Kočevske pomaga manjšim kmetovalcem pri prodaji in distribuciji doma pridelane hrane, obenem pa lokalno kakovostno hrano dostavlja javnim zavodom. Za to lokalno pridelavo so razvili tudi blagovno znamko. Zadruga je uredila zapuščeno občinsko drevesnico za ekološko pridelavo sadja (stare lokalne sorte), zelišč in zelenjave. Zadruga velja kot primer dobre prakse na področju krožnega gospodarstva.

Posebna zgodba je oživitev zapuščene vasi Mokri potok, ki jo oblikujejo kot »ekovas po trajnostnih in permakulturnih načelih s poudarkom na samooskrbnosti v sožitju s soljudmi in naravo«. Pri gradnji novih hiš upoštevajo načela naravne gradnje, pomembna vloga vasi pa je tudi izobraževanje in izmenjava izkušenj (delavnica gradnje iz naravnih materialov).

Mladi

Občinski svet mladih ni še ena pobuda v slogu »igrajmo se parlament«, ampak je formalno oblikovana institucija z jasno opredeljeno funkcijo in pristojnostmi. Občinski svet mladih sprejema zavezujoče sklepe: župan na seji sveta poroča o njihovi realizaciji.

Center za mladinsko kulturo Kočevje sodi med najbolj aktivne: poleg festivalov, promocijskih aktivnosti, multimedijskega izobraževanj in založništva pripravlja tudi internetni televizijski program (TV Kočevje). Izobraževalni projekt za mlade filmarje Filmski vlak sofinancira EU. V Kreativnem središču Vezenina ima CMKZ še coworking center, permakulturni vrt, tehnološki park (?), galerijo, prostor za prireditve…

 

Ivančna Gorica: do merljivega preboja z dobrim upravljanjem

Ivančna Gorica se je prvič uvrstila med kandidatke za Zlati kamen zaradi sodobnega in kakovostnega upravljanja občine. Zdaj lahko to oceno dopolnimo še z vrednostmi merljivih kazalnikov.

 

  • Število prebivalcev (2017): 16.267 (28.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): +3,5% (13. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 11.858.246€
  • Ivančna Gorica je bila med kandidatkami za nagrado Zlati kamen leta 2014.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 10. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 8. mesto

 

Ivančna Gorica je po vrednosti indeksa preboja na osmem mestu med slovenskimi občinami. Je izvrsten primer kraja, kjer so dobre prakse pripeljale do merljivega uspeha – ne glede na to, da vsi cilji (ambiciozne) strategije še niso doseženi. Upravljanje občine še naprej odlikujeta modernost in strateška naravnanost: med nove izvirne prijeme sodijo denimo aktivnosti na področju okoljskega osveščanja, Medobčinski razvojni center pa je primer dobre prakse za sodelovanje občin pri pridobivanju evropskih sredstev.

 Kakovost upravljanja

Že leta 2014 smo ugotavljali, da gre za izjemno dobro upravljano in strateško vodeno občino, ki ob tem sistematično vključuje občane v odločanje. Vse to lahko ponovimo. Med aktivnosti v zadnjem obdobju sodijo izgradnja kolesarskega poligona, pokrite tržnice, obnove kulturnih domov, postavitev odra v Ambrusu ter obujanje sejemske tradicije (vseslovenski sejem v Šentvidu pri Stični).

 Med inovativne prijeme občine sodijo zlasti:

•             Podjetniški kolegij kot sistematična oblika komunikacije med županom in podjetniki v občini (ob letnem srečanju, na katerega so povabljeni prav vsi podjetniki v občini). Gospodarsko sodelovanje s partnersko bavarsko občino Markt Hirschaid je sprožila prav pobuda kolegija.

•             Sistematično vključevanje različnih skupin v občinsko življenje: tako občina organizira »Dobrodošlico za priseljence«, da bi pospešila njihovo integracijo v kraj.

•             Uspešna blagovna znamka Prijetno domače. Blagovna znamka se je očitno dobro prijela in jo uporabljajo v turizmu, obrti in pri ponudbi lokalno pridelane hrane.

 Skrb za okolje

V občini pod blagovno znamko Prijetno domače združujejo tudi aktivnosti, ki naj pripomorejo k čistejšemu okolju. To so zlasti akcije za osveščanje občanov (»Za nami je čisto« - čistilna akcija, objave na spletni strani Kako znani Ivančani varujejo okolje, ipd.). Že v času prejšnjega mandata so v občini gradili sončne elektrarne, postavili kotlovnico na biomaso, posodobili javno razsvetljavo in poskrbeli za energetske sanacije stavb. Spodbujanje trajnostne rabe in proizvodnje energije se nadaljuje tudi v tem mandatu, kar lahko razberemo iz proračuna.

Meodbčinski razvojni center

MRC je primer dobre prakse (omenili smo ga že lani pri občini Grosuplje): povezovanja treh sosednjih občin in sistematičnega skupnega nastopa tako pri pripravi projektov, pri pridobivanju razvojnih sredstev in pri navezovanju stikov s kraji in institucijami zunaj Slovenije. Uspešno delovanje centra je tudi znak odprtosti teh treh občin.

Glede na seznam projektov, naštetih na straneh centra, je bila ustanovitev MRCja poteza, ki se je hitro obrestovala. Ivančna Gorica je s posredovanjem MRC pridobila denar za polnilnice za električna vozila, za energetske sanacije, za vsebine večgeneracijskega centra ipd.

 

Logatec: Diskretni šarm furmanskega kraja

Solidno razvit kraj je odprt za begunce, priseljevanje in živahno podjetništvo

 

  • Število prebivalcev (2017): 13.815 (38.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): +0,8% (66. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 13.186.722,98€
  • Občina Logatec je prvič med kandidatkami za nagrado Zlati kamen.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 64. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 62. mesto

Logatec je solidno razvita občina z nekaj elementi, ki izraziteje odstopajo od povprečja. To velja zlasti za podjetništvo in za to, da kraj (v skladu s staro tradicijo furmanstva) postaja pomembno logistično vozlišče. Pohvalni so koraki na področju javnega prevoza (brezplačni avtobus, uvajanje voženj na poziv). Logatec je odprt za begunce in velja na tem področju kot primer dobre prakse.

 

Trajnostna mobilnost

V Logatcu so leta 2017 uvedli javni prevoz, ki povezuje središče občine in okoliške kraje (tja do Rovt). Vožnja z minibusom je brezplačna, v občini pa zaradi uspeha projekta že razmišljajo o nadgradnji (vožnje na klic). Zaradi svoje lokacije in dobre prometne povezanosti Logatec privablja logistična podjetja in postaja pomembno logistično vozlišče. Zanimivo je, da se to razvija – vsaj kot se zdi – brez neke izrazite občinske strategije za to področje.

Podjetništvo

Poslovne cone v Logatcu so med bolj razvitimi. Tudi odločitev japonske družbe Sumitomo Rubber, da zgradi svojo novo evropsko tovarno prav v Logatcu, kaže na privlačnost Logatca. V občini so razvili vrsto podpornih mehanizmov za razvoj podjetništva. Za izmenjavo informacij in koordinacijo z občinsko politiko in upravo skrbi gospodarski strateški svet občine. Ob tednu obrti in podjetništva v občini organizirajo tudi konferenco Logaški poslovni forum.

Mehki elementi

Logatec je ob begunski krizi sprejel del migrantov. Ministrica za obrambo prav to občino omenja kot primer dobre prakse. Te najdemo tudi pri varovanju in uporabi naravne in kulturne dediščine. Logatec je vključen v projekt KRAS.Re.Vita za varstvo travišč in barjanskih površin na področjih Cerkinškega jezera in Planinskega polja: 4,9 milijona evrov vreden projekt bo 80-odstotno financirala EU. Že v proračunu za 2018 je za varovanje naravne dediščine namenjenih 236.000€, kar je precejšen skok. Med dobre primere na področju kulturne dediščine lahko omenimo projekte Vojaška železnica – Feldbahn (obnova in ureditev trase vojaške ozkotirne železnice iz prve svetovne vojne), organizirano vodništvo po občini ali vključenost v projekt SimpleLifeWays (romarske in pohodne poti).


OD POSAVJA DO KOROŠKE


Prve: Radlje ob Dravi - z inovativnostjo do razvojnega preboja

Če so nas Radlje ob Dravi do zdaj prepričale (in včasih navdušile) s strateškim vodenjem in izvirnimi prijemi, so nas tokrat z merljivimi rezultati.

 

  • Število prebivalcev (2017): 6.184 (83.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -1,4% (133. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 6.064.502 €
  • Občina Radlje ob Dravi je bila med kandidatkami za nagrado Zlati kamen leta 2012 in 2016.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 84. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 19. mesto

 

Radlje ob Dravi so druga občina (prva je bila Ljubljana), ki se je med kandidatke za nagrado Zlati kamen uvrstila že tretjič. Če nas je doslej prepričala (in včasih navdušila) s strateškim vodenjem in izvirnimi prijemi, nas je tokrat z merljivimi rezultati. Po vrednosti indeksa preboja so Radlje ob Dravi na 19. mestu v Sloveniji. Tako je kraj dober primer tega, kako lahko inovativni in sveži pristopi peljejo k merljivim izboljšavam na vseh ravneh.  O preboju lahko govorimo tudi na področju turizma. Radlje še pred kratkim nihče ni povezoval s turizmom, zdaj imajo prestižni srebrni znak zelene turistične destinacije in to zaradi izvirne ideje: vodnega parka s prvim in edinim biološkim bazenom v Sloveniji. Radlje ob Dravi so sicer pogosto v vlogi kraja, ki prvi uporabi ali prenese določeno rešitev, nemalokrat pa dajo določeni razširjeni praksi izviren pečat. Za ilustracijo le en novejši primer: uvedba koles za izposojo. V ta namen niso kupili novih, ampak so zbrali »odpadna« stara kolesa, ki so jih prenovili prostovoljci v mladinskem centru.

Inovativni pristopi

Radlje ob Dravi so pogosto v vlogi kraja, ki prvi uporabi ali prenese določeno rešitev, nemalokrat pa dajo določeni razširjeni praksi izviren pečat. Dober primer je sistem koles za izposojo RadlBajk. Radlje so ta sistem – sicer značilen prijem za precej večje kraje -  uvedle leta 2016: ker so bil sredstva omejena in niso omogočala nakupa posebnih koles, so za to uporabili stara kolesa, ki so jih zbrali in obnovili mladi v Marenberškem mladinskem kulturnem centru. Že ob kandidaturi leta 2016 smo zapisali, da so nadgradili projekt za prevoz starejših in otrok Prostofer tako, da so za ta namen ponudili občinski električni avto.

Druga izvirna pobuda, ki smo jo zaznali že leta 2016,  je občinski sadovnjak, s katerim občina skrbi za ohranjanje (in promocijo) 51 starih avtohtonih vrst jabolk. Stranski učinek je zdravo sadje, ki ga dobijo otroci v šoli in vrtcu za malico, del sadja pa predelajo v sok in mošt, kar na občini uporabljajo kot protokolarno darilo. V Radljah imajo tudi »učni vrt za mlade in medgeneracijsko povezovanje«. Tematsko senzorični park, ki je del doma starostnikov Hmelina, je prejel leta 2017 srebrno priznanje GZS kot ena najboljših koroških inovacij. A največji izvirni (vsaj v slovenskem okolju)  projekt je brez dvoma vodni park s »prvim in edinim biološkim bazenom v Sloveniji, kjer za čistočo in kakovost vode skrbijo izključno naravni organizmi«.

Dosledna trajnostna usmerjenost

Razvojna politika Radelj sledi načelom trajnostnega ter vključujočega razvoja. Aktivnosti merijo na različne skupine, tudi na ranljive. Veliko število izvedenih ali načrtovanih projektov ima izrazit trajnostni predznak. Radlje so med vodilnimi občinami v Sloveniji pri uvajanju in promociji naravnih čistilnih sistemov za odpadne vode. Pomemben projekt v načrtu je Center sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v prenovljenem dvorcu Mahrenberg z muzejem, razstavnimi prostori, učilnico ipd.

Trajnostna usmerjenost občine očitno vpliva tudi na podjetniško klimo. V industrijski coni tako najdemo inovativna podjetja z eko-programi (ponudnik izdelkov iz biorazgradljive plastike (Bokri d.o.o.) ali center s solno terapijo Solna doživetja). Lahko bi rekli, da je dosledna okoljska politika sprožila razvojni zasuk v izrazito zeleno smer. 

Turistični preboj

Na tak način so se lotili tudi razvoja turizma. Glavni vzvod, ki naj bi sprožil turistični razvoj, je Vodni park. Naravni bazen so zgradili leta 2014, pozneje pa so dodali še naselje (zelo modnih) glamping hišic. S to inovativno potezo so Radlje med prvimi občinami pri nas pridobile srebrni znak Green Destination in prehitele številne uveljavljene turistične kraje. (Občina ima sicer tudi priznanje Entente Florale za urejenost kraja.). Vodni park je leta 2016 prejel tudi nagrado STO Sejalec za inovacije v turizmu. Vodni park naj bi po besedah predstavnice ŠKTM za seboj potegnil tudi zasebno pobudo na področju organiziranih izletov, gradnjo višinskega parka in selitev dogodka KKŠ Fest iz Raven na Koroškem na lokacijo vodnega parka v Radljah. Število turistov v občini raste. Leta 2012 je bilo obiskovalcev v Radljah komaj 440, leta 2016 1.992. Število prenočitev je zraslo s 1.086 na 3.488.

 

Brežice: hitra rast na schengenski meji

Zakaj Brežice? Zaradi vrednosti indeksa preboja in zaradi dobrih praks

 

  • Število prebivalcev (2017): 24.204 (13.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -0,3% (98. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 22.037.405€
  • Občina Brežice je bila med kandidatkami za nagrado Zlati kamen leta 2013.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 75. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 51. mesto

 

Brežice so se med kandidatke uvrstile zaradi vrednosti indeksa preboja in dinamičnih kazalnikov. Občina na schengenski meji ima eno od najbolj dinamičnih gospodarstev v Sloveniji. Hitro rast lahko zaznamo tudi na področju turizma. Ob tem so v kraju uvedli vrsto dobrih praks. Turistično ponudbo izboljšujejo z razvojem festivalskega in kulturnega dogajanja – na glavne dogodke vozi brezplačni avtobus tudi iz Ljubljane. V občini aktivno privabljajo investitorje z večjezičnim portalom (Discover Brežice). Prenesli in priredili so tudi vrsto programov, ki merijo na zaposljivost mladih ali pomoč starejšim.

Spodbujanje podjetništva

Merljivi rezultati kažejo, da so na tem področju Brežice posebej uspešne, gospodarstvo pa je tako v občinski strategiji kot v predvolilnem programu na prvem mestu. Brežice imajo eno od najbolj dinamičnih gospodarstev v Sloveniji. Med kazalniki na tem področju je rahlo nad povprečjem le dodana vrednost na prebivalca, pri vseh ostalih kazalnikih Brežice izstopajo. Dinamika je največja, ko gre za nastajanje novih podjetij (7. mesto) in za prirast podjetij (9.mesto), po rasti prihodka pa je brežiško gospodarstvo na 33. mestu.

Aktivnosti? V občini skušajo privabiti investitorje tudi z dvojezično spletno stranjo Invest Brežice – posebne spletne predstavitve občin, ki so namenjene  investitorjem, so pri nas še vedno redkost. Podjetniški center Brežice organizira vsakoletno konferenco Dnevi podjetniških priložnosti: dogodek je izrazito izobraževalne narave in vključuje vrsto brezplačnih delavnic in predavanj. Center prireja tudi posebne delavnice za start-up podjetja ter Podjetniško-obrtni in kmetijski sejem POK.

Turizem

Bogata ponudba prireditev in možnosti je predstavljena na večjezičnem portalu Discover Brežice. Nov, modni in dokaj izviren turistični izdelek je Otok pobega: model igre sobe pobega je prenesen na prosto v okolje ob reki Krki. Dogodkom v mestu so dodali poletni festival  Mestna promenada, poleti pa poteka tudi festival Brežice, moje mesto, ki prepleta kulturne dogodke, kulinariko in športne prireditve. Festival stare glasbe Seviq je edinstven v Sloveniji in gosti vrhunske svetovne izvajalce. Še ena posebnost: na Mestno promenado vozi brezplačni avtobus iz Čateža, festival Brežice, moje mesto pa je z brezplačnim avtobusom povezan še z Ljubljano, Grosupljem, Trebnjem in Novim mestom.

Paleta dobrih praks

V Brežice uspešno prenašajo dobre prakse iz drugih krajev: projekt Sopotniki je sistem brezplačnih prevozov za starejše, prevoze pa opravljajo prostovoljci – gre za priredbo modela Prostofer.  Projekt PiMP je namenjen zaposlovanju mladih, zlasti na področju zelenega turizma. Projekt so pripravili pri (zelo aktivnem) Mladinskem centru Brežice in za izvedbo dobili tudi evropski denar.

Skupaj s sosednjimi občinami (Brežice sodelujejo zlasti z občinami posavskega somestja) so Brežice uspešno kandidirale za evropska sredstva za regijsko mrežo socialnih storitev in medgerenacijsko sodelovanje (1,4 milijona evrov) in za štipendije (Regijska štipendijska shema: 2,2 milijona evrov).

 

Žalec: alkemija zelenega zlata

Primer kraja, kjer so znali razvoj opreti na jasno identificirano in edinstveno identiteto.

 

  • Število prebivalcev (2017): 21.269 (16.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -0,7% (112. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 16.250.265€
  • Občina Žalec je bila med kandidatkami za nagrado Zlati kamen leta 2016.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 98. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 64. mesto

 

V Žalcu je blagovna znamka  povezana z zgodbo o »zelenem zlatu« (večinoma je s tem mišljen hmelj, a v kraju uporabljajo znamko tudi širše). Blagovna znamka Zeleno zlato celovito povezuje turistično ponudbo z izrazitim ekološkim predznakom. A na zgodbo o zelenem zlatu se opira tudi inovacija, s katero se je Žalec prebil v svetovne medije. Fontana piva se morda komu zdi cenena domislica brez prave vsebine, a dejstvo je, da je magnet za goste (57.000 v štirih mesecih!) iz celega sveta – in učinkovit trženjski prijem, ki omogoča, da v Žalcu za vrček piva dobijo osem evrov (!) namesto običajnih dveh. Kaj takega se lahko zgodi le v kraju z dobro podjetniško klimo. Da jo Žalec ima, dokazuje tudi visok delež hitrorastočih gazel med podjetji.

Preboj na področju podjetništva

Žalec je veljal že v obdobju zgodnje tranzicije (konec osemdesetih, začetek devetdesetih let prejšnjega stoletja) primer dobre prakse pri spodbujanju podjetništva. Že leta 1991 so se gospodarstveniki iz občine povezali v Društvo managerjev in strokovnjakov Golding, ki bržkone sodi med prve tovrstne pobude na občinski ravni pri nas. Društvo še vedno deluje.

V Žalcu skušajo podjetništvo razvijati zlasti v navezi s sosednjimi občinami – pri tem povezovanju ima Žalec izrazito vodilno vlogo (od denarja, ki ga RA Savinja prejme neposredno od občin, 87 odstotkov prispeva Žalec). V okviru te pobude izbirajo tudi regijskega inovatorja leta. Sedanje aktivnosti na področju spodbujanja podjetništva (z izjemo turizma) niso sicer nič posebnega – a dejstvo je, da je podjetniška klima v občini »zelenega zlata« izrazito ugodna. Da prihaja zlata gazela 2017 iz Žalca, ni naključje. Po podatkih AJPES je v tem kraju 78 hitro rastočih podjetij, kar Žalec uvršča na 13. mesto med slovenskimi občinami. Decembra 2017 so v Žalcu pridobili 70 milijonov vredno investicijo: v poslovni coni Arnovski gozd bo svoj nov logistični center gradila trgovska hiša Lidl.

Fontana piva

Ta zamisel (marsikdo jo je sprejel sicer z zadržanostjo) je močno vplivala na prepoznavnost občine in celo na globalno prepoznavnost Slovenije. Fontana je imela več kot 36.000 obiskovalcev v dveh mesecih delovanja leta 2016, v prvih štirih mesecih pa je bilo obiskovalcev že 57.000*: 100.000 obiskovalcev na leto torej ni nedosegljiv cilj.

Fontana je po eni strani izvirna zamisel (»prva na svetu«), s katero je bilo mogoče prodreti tudi v svetovne medije, po drugi strani povzema najpomembnejšo edinstveno potezo kraja (hmelj) in se navezuje na zelo močan globalni modni trend pivske kulture. Fontana je leta 2017 prejela nagrado STO Sejalec, v Beli Krajini pa že razmišljajo, da bi po tem zgledu naredili »prvo vinsko fontano na svetu« (potem nam bo manjkal le še vodomet z žganjem). Ponavljamo: potezo bi lahko ocenili kot trivialno, a ji daje vsaj nekaj teže njena tesna povezanost z blagovno znamko, ki temelji na identiteti kraja in elementu, ki Žalec loči od velike večine drugih krajev: izvrstnem hmelju.

Gradnja je stala okrog 400.000 evrov: od tega denarja ga je bilo za več kot polovico (215.000 evrov) zbrano z donacijami (95 podjetij in 58 posameznikov) – že ta način financiranja je primer dobre prakse za projekt, ki tudi sicer smiselno povezuje lokalno ponudbo. Cena piva v fontani je 8 evrov za 6 decilitrov (!) – četudi ne poznamo stroškov obratovanja, lahko sklepamo, da se bo naložba povrnila zelo hitro.

*podatek iz prijave projekta na razpis za nagrado Sejalec

Razvoj zelenega zlata

Ponovimo lahko, kar smo zapisali že leta 2016: Žalec je neke vrste prestolnica eko-turizma pri nas in zelo dosledno prepleta vse elemente ponudbe v enotno »zgodbo«, povezano z »zelenim zlatom« in trajnostno usmerjenostjo.

Žalec ima prvi slovenski »ekomuzej« hmeljarstva in pivovarstva. V občini so prirejali Ekofeste (serija dogodkov leta 2013), gradijo eko-kamp in so postavili vrsto ekoloških učnih poti. Omenili bi lahko še biopark Nivo, vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin in zeliščni park. Kot so zapisali na spletni strani, ime »ekomuzej« izhaja iz »njegove povezanosti z okoljem in ljudmi«. Zanimivejši del tega muzeja so vstopno-informacijske točke v vseh občinah Spodnje Savinjske doline, še bolj pa številne prireditve, ki se opirajo na hmeljarsko tradicijo v občini. 

Žalec razvija turizem z lastno blagovno znamko (pozicijski slogan: Žalec – v objemu zelenega zlata), ki se opira prav na to hmeljarsko tradicijo. Zeleno zlato je ob tem registrirana blagovna znamka v lasti občine – namenjena je trženju ekološko pridelane hrane in turistične ponudbe v občini. Pridelki in izdelki z znamko Zeleno zlato so na voljo v občinski trgovini Savinjski hram.  Vsi ti elementi tvorijo zaokroženo ponudbo, ki je smiselno medsebojno povezana. Ponudba se navezuje neposredno na identiteto kraja, ki temelji prav na hmeljarski tradiciji. 

V Žalcu sicer raziskujejo še eno »zeleno zlato«: industrijsko konopljo. V kraju je prva stavba, narejena iz tega materiala pri nas. Z raziskovanjem možnosti za pridelavo in rabo se sistematično ukvarjajo prav na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: ta ustanova redno prireja na to temo izobraževalne delavnice.

 


 VZHODNA SLOVENIJA

 

Vzhodna Slovenija

Prve: Nove Ruše

Nova garnitura je v občino prinesla popoln zasuk v razvojni filozofiji – in sprememba že prinaša merljive rezultate.

 

  • Število prebivalcev (2017): 7.075 (75.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -2% (162. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 5.774.442€
  • Občina Ruše je prvič med kandidatkami za nagrado Zlati kamen.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 92. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 16. mesto

 

Ruše so (še en) primer občine, kjer je nova, mlada garnitura prinesla velik razvojni preboj. Po vrednosti indeksa preboja so Ruše na 17. mestu v Sloveniji. Nova garnitura je v občino prinesla popoln zasuk v razvojni filozofiji – tako radikalen obrat najdemo le v malokaterem kraju. Če je bila v prejšnjem mandatu v ospredju gradnja infrastrukture, so zdaj na prvem mestu mehki elementi (kar pa ne pomeni, da zanemarjajo razvoj infrastrukture). Na prvem mestu med prioritetami v občini je skrb za izobraževanje – na tem področju uvajajo zanimive nove prijeme (koordinacija s podjetji, delo z nadarjenimi, uvedba kinestetičnih miz, projekt brezplačne šole…). Drugo področje, kjer Ruše močno izstopajo, je razvoj športa in športne infrastrukture. Poleg izvirne in zelo raznolike ponudbe, so razvili  tudi blagovno znamko Šport Ruše. Če dodamo še bogato kulturno življenje, ni presenečenje, da ponujajo Ruše eno najboljših kakovosti življenja pri nas.

Visok izmerjen življenjski standard

Prebivalci Ruš uživajo (presenetljivo) visoko raven življenjskega standarda, vsaj gledano skozi dostopna merila. To velja predvsem za plače: s 1131 evri (neto vrednost, junij 2017) so Ruše na izjemnem 4. mestu v Sloveniji. A ugodne so tudi vrednosti kazalnikov stanovanjskega standarda, število zdravnikov v osnovnem zdravstvu je nad povprečjem, nadpovprečna pa so tudi vlaganja v kulturo in zlasti šport. Ruško gospodarstvo beleži nadpovprečno rast in visoko dodano vrednost. Tudi kazalniki trga dela so večinoma nad povprečjem za slovenske občine – posebej ugodna je relativno nizka brezposelnost mladih.

Razvojni zasuk

Le redkokje najdemo tako izrazit zasuk v celotni filozofiji  kot so ga naredile Ruše po volitvah leta 2014. Na čelo občine je prišel mlajši in izvrstno izobražen župan (diploma iz arhitekture, ob tem pa MBA z Univerze v Kansasu) in s seboj pripeljal mlade in dinamične ljudi z zelo različnimi profili. Prvi podžupan je bivši poveljnik prostovoljnega gasilskega društva, drugi je brezposeln, oziroma zaposlen »prekarno«. Če je bil pri prejšnji garnituri poudarek na infrastrukturi, so zdaj na prvem mestu vprašanja kot »kako oblikovati stimulativno okolje za vse sfere življenja mladih ljudi«, razvoj športa in kulture, ustvarjanje delovnih mest in priložnosti za mlade in za podjetnike. Prišlo je torej do izrazitega generacijskega zasuka, ki je sprožil spremembo celotne miselnosti. Nova podžupana govorita o »času za spremembe« in o tem, da so vsi občani del zgodbe, »ki bi ji lahko rekli tudi nove Ruše«. Med prvimi kadrovskimi potezami, ki jih je naredil novi župan, je bila zamenjava urednika občinskega glasila: že sodobna in izdelana zunanja podoba tega glasila je svojski glasnik sprememb v kraju. Mimogrede, glasilo je po našem mnenju med boljšimi v Sloveniji.

A tudi v času prejšnje garniture so se v kraju že dogajale zanimive stvari (sedanji župan je bil tedaj podžupan, zadolžen za komunalna vprašanja).  Omenimo arhitekturno delavnico o barvni usklajenosti fasad. Še posebej zanimiva poteza pa je bila obnova mostu čez Dravo: občani so se leta 2014 naveličali čakati, da bodo obljubljeno sanacijo izvedle državne službe – in so most prenovili sami s prostovoljnim delom.

Vzgoja in izobraževanje kot prioriteta

Po svojem strateškem pristopu na področju vzgoje in izobraževanja so Ruše med vodilnimi občinami v Sloveniji, sploh ko gre za manjše kraje. Občina je najprej sprejela strateški dokument prav za to področje. Marca 2017 je bila med občinskimi ukrepi meseca »koordinacija podjetij in izobraževalnih institucij pri organiziranju in vsebini usposabljanja kadrov za potrebe podjetij v občini«. Šola v Rušah je prva v Sloveniji vpeljala kinestetične mize (te so bolj zdrave, zelo pozitivno pa vplivajo tudi na zbranost učencev). Aprila 2017 so imeli v Rušah mednarodni posvet za razvoj nadarjenih učencev. V občini načrtujejo tudi uvedbo brezplačne šole po zgledu Nazarij.

Ruše – športna občina

Ruše postajajo »športna občina« (Ruške novice, april 2017), v kraju pa področje razvijajo celovito pod krovno blagovno znamko Šport Ruše.  Leta 2017 so odprli nov Center urbanih športov (skate, in line hokej, košarka, rokomet, fitnes, kolesarstvo…) – del sredstev za investicijo so zbrali z donacijami. Ob tem so odprli še »največji pump-track kolesarski poligon v Sloveniji«. Ruška koča je »najboljša slovenska smučarska koča« (World Ski Awards). Pozimi 2017/2018 deluje v Rušah zunanje drsališče, ki z 800m2 sodi med »največje v regiji«. Uvedli so tudi kartico Šport Ruše, ki imetnikom prinaša popuste pri nakupu različnih vstopnic, smučarskih vozovnic ipd. V okviru projekta revitalizacije plovbe na Dravi omogočajo brezplačni najem čolnov. V občini gradijo kolesarske poti, leto 2017 pa je potekala akcija Leto kolesa, projekt z več sklopi. Med njimi je bila tudi akcija za osveščanje »Navadimo Ruše in Rušane na kolesa«. Vsako leto v kraju priredijo Dan športa. V načrtu so še gradnja čolnarne, vlaganje v bazen in  dodatna športna igrišča.

Ob tako veliki pozornosti, ki jo v Rušah namenjajo športu, ne zanemarjajo kulture. Nova knjižnica sodi med večje zaključene projekte v tem mandatu. Prenova Doma kulture v Rušah je v pripravi. Kulturno življenje je – glede na velikost kraja– zelo bogato (Letni oder, Ruška nedelja…). Osrednji dogodek je festival kantavtorske glasbe, ki je bil leta 2017 že petnajstič in ki je na področju kulture glavni »izvozni artikel Ruš« (Ruške novice, november 2017).

 

Hoče-Slivnica: Štajerski razvojni meteor

Vrednosti dinamičnih kazalnikov kažejo, da je novi garnituri preboj uspel že brez Magne.

 

  • Število prebivalcev (2017): 11.285 (49.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): +0,9% (62. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 6.840.949€
  • Občina Hoče-Slivnica je prvič med kandidatkami za nagrado Zlati kamen.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 60. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 13. mesto

 

Le malo občin je naredilo v zadnjem obdobju tolikšen preobrat. Ne glede na to, kakšno mnenje imamo o »največji greenfield naložbi v zgodovini neodvisne Slovenije«, moramo priznati dvoje. Prvič, občinska garnitura je pri delu v zvezi z Magno pokazala veliko komunikacijsko spretnost in je znatno prispevala k uspešnemu razvoju projekta (seveda na občini prihod Magne močno zagovarjajo). Drugič, prihod Magne bo močno spremenil kraj na vznožju Pohorja – pričakujemo lahko, da se bo po vrednosti merljivih kazalnikov občina prebila prav na vrh.

Že zdaj so vrednosti dinamičnih kazalnikov odlične in kažejo, da je novi garnituri razvojnim preboj uspel že brez Magne. Enak vtis dobimo tudi po pregledu izvirnih projektov in pristopov. O tem pričajo tudi priznanja, ki jih je občina že prejela. Hoče-Slivnica so do zdaj edina slovenska občina, ki jo je GZS nagradila za inovativnost. Župan Marko Soršak je bil Večerov štajerski politik leta 2016.

Največja greenfield naložba v zgodovini Slovenije

Kot je v zvezi s prihodom Magne v Hoče omenil župan Marko Soršak: »Občina je v projekt vložila ogromno dela«. Kaj natanko je to bilo?

1. Konkretna opravila na področju prostorskega načrtovanja, ki je vključevalo iskanje optimalnih rešitev, dogovore s posamezniki, menjave zemljišč in podobno.

2. Pogajanja o ceni. Občina je z Magno dosegla dogovor, da kupi kmetijska zemljišča po ceni za stavbna: torej 10 in ne 1,8 evra za kvadratni meter. Občanom je omogočila možnost za menjavo zemljišč v razmerju 1:1 z doplačilom odškodnine, ki je znašala od 5 do 6,7 evra za kvadratni meter.

3. Komunikacija z javnostjo. Občina je uporabila za seznanjanje javnosti s projektom različna orodja, kot je posebna izdaja občinskega glasila. V komunikacijski kampanji so na občini angažirali nekdanje župane, župane sosednjih občin, predstavnike krajevnih skupnosti in nekaj drugih pomembnih lokalnih mnenjskih voditeljev. 31. maja se je začelo ugotavljanje volje občanov o projektu. Do 21. 6. je glasovalo 1.467 občanov, od teh jih je bilo za projekt 88 odstotkov.

Tudi po tem, ko so bile glavne ovire (ugovori lastnikov zemljišč in naravovarstvenikov) premagane, se kampanja ni ustavila. Decembra 2017 so predstavili gradbene in arhitekturne elemente projekta (Magna Nukleus)  skupaj z Alumni klubom Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru. Prav na račun komunikacijskih aktivnosti v zvezi s projektom Magna se je lani občina Hoče-Slivnica uvrstila med prejemnike priznanj za družbeno odgovornost Horus.

Celotna kampanja je potekala v dokaj napetem vzdušju, ki so ga krojila (senzacionalistična) medijska poročanja, politizacija in zakulisne igre. Ne glede na to, kakšno je naše mnenje o prihodu Magne in o potencialnih tveganjih za okolje, lahko povsem nevtralno ocenimo vlogo občine, spretnost in profesionalizem, ki so ga pokazali v zvezi z zelo zahtevnim projektom. Rečemo lahko tudi, da so ravnali načelno in se v celoti držali treh principov, ki jih navajajo lista Znamo.Zmoremo! v svojem programu: profesionalnost, iskanje široke podpore za odločitve in delovanje v interesu občanov – ponavljamo, občinska ekipa trdno verjame v to, da projekt prinaša veliko več dobrega za občane kot škode.

Bogate aktivnosti občine

V luči velikega projekta bi hitro lahko spregledali bogat spekter aktivnosti občine na drugih področjih. Zanimivo je, da se veliko dogaja prav na področju gospodarstva, kjer program o konkretnejših aktivnostih ne govori (z izjemo turizma).

Občina redno prireja podjetniški forum, srečanja z gospodarstveniki na različne aktualne teme. V okviru foruma so ustanovili Mrežo za gospodarstvo kot neformalno, a sistematično obliko povezovanja gospodarstvenikov in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Podobne forume so oblikovali še za dve področji: nevladne organizacije ter turizem in kmetijstvo.

Leta 2017 je bo v Hočah-Slivnici »število investicij, projektov in dogodkov prvič večje od 100«. Med novejšimi projekti dostikrat omenjajo kot dosežek projekt Paleopokrajina. Zanj je občina pridobila milijon evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kakor smo uspeli razbrati, gre za ureditev dela botaničnega parka in za zelo izviren projekt, ki ima za cilj  »na osnovi arheoloških in paleobotaničnih raziskav revitalizirati avtohtone, a pozabljene kultivirane rastlinske vrste in jih vključiti v turistično ponudbo programskega območja«. Novi festival Stellar Beat ob hoški gramoznici je »prvi korak na področju festivalskega turizma« v kraju.

Inovativnost

Hoče Slivnica so – kakor nam je znano - edina občina v Sloveniji, ki je doslej prejela nagrado za inovativnost. Za Mrežo za gospodarstvo je občina prejela bronasto priznanje GZS za najboljše  inovacije leta 2017 v Štajerski regiji. Občina je prejela še posebno priznanje za sistem E-stik z občino: aplikacijo, ki poenostavlja stike med prebivalci in občinsko upravo, omogoča plačevanje prek spleta in direktno prijavljanje napak.

 

Murska Sobota: Kako vrniti mestu dušo

Nova strategija izraziteje poudarja vlogo kraja kot regionalnega središča. Do merljivega premika je prišlo na trgu dela (četudi z zamikom glede na druge kraje), zlasti pa na varnostnem področju.

 

  • Število prebivalcev (2017): 18.870 (21.mesto)
  • Rast prebivalstva (pet let): -1,7% (147. mesto)
  • Proračun (2017 – odhodki): 13.734.723€
  • Občina Murska Sobota je bila  med kandidatkami za nagrado Zlati kamen leta 2015.

 

ANALIZA ISSO

  • Sestavljeni indeks ISSO: 62. mesto
  • Sestavljeni indeks preboja: 64. mesto

 

V Murski Soboti so z na novo postavljenim in zgledno vodenim strateškim procesom postavili dobre temelje za razvojni preobrat. Mesto naj bi izraziteje zaživelo kot regionalno središče, razvoj pa naj bi bil izrazito trajnostno obarvan. S projekti Murska Sobota sledi tem usmeritvam. Strategija se močno opira na projekt Soboško jezero – revitalizirano degradirano območje, ki naj bi bilo neke vrste žariščna točka za razvoj cele regije. Zanimivo je, da so kot glavni objekt preprosto uporabili paviljon, s katerim se je leta 2016 Slovenija predstavila na milanskem Expu. Ne moremo še ocenjevati, ali bo Soboško jezero še en Vinarium ali pa morda še ena Fazanerija – zato pa lahko izmerimo  uspeh občinske uprave na drugih področjih. Do merljivega premika je prišlo na trgu dela (četudi z zamikom glede na druge kraje), zlasti pa na varnostnem področju. Zmanjšanje števila obsojenih

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva