Osrednja in jugovzhodna Slovenija

Osrednja in jugovzhodna Slovenija:

GROSUPLJE IN LOGATEC

 

Prvo: Grosuplje

  • Število prebivalcev (2020): 21.406
  • Proračun (v € na prebivalca): 922€
  • Sestavljeni indeks ISSO: 51,81
  • Uvrstitev (ISSO): 36. mesto
  • Sprememba uvrstitve (pet let): -1 mesto


Grosuplje sodi med občine, ki so globalno vpetost in odprtost za sodelovanje postavile v središče svoje strategije. To ni le deklarativna usmeritev: Grosuplje je med občinami, ki se znajo s sosedi povezovati na inovativen način, kraj pa ima za svojo velikost tudi zelo pestre mednarodne stike. Ob tem je občina izrazito razvojno usmerjena, pri tem pa skrbijo za celovit in uravnotežen razvoj, ki je vse bolj trajnostno obarvan.

Pred nekaj leti se je Grosuplje povezalo z Ivančno Gorico in Trebnjem ter oblikovalo skupni razvojni center. Glavna naloga centra je bila izdelava projektov in pridobivanje razvojnih sredstev. Na začetku leta 2020 je center prenehal z delovanjem, zamenjala pa ga je skupna občinska uprava 5G.

Skupna občinska uprava (SOU) petih občin (poleg Grosuplja so vključene še občine Ig, Ivančna Gorica, Škofljica in Videm-Dobrepolje) je v tem trenutku verjetno najbolj sistematično zasnovana SOU pri nas. Izkoristili so novo zakonodajo na področju SOU in delovanje močno razširili z novimi funkcijami, ta širitev delovanja pa je omogočila, da delovanje maksimalno financira država. Poleg administrativno-tehničnih funkcij ima SOU 5G tako tudi razvojne in projektne naloge. V prvem letu so tako že organizirali prve posvete petih občin na razvojno pomembne teme, na primer o pametnih skupnostih. Prezgodaj je še, da bi ocenjevali učinkovitost nove SOU, a 5G ima vse možnosti, da se razvije v primer dobre prakse.

Grosuplje aktivno sodeluje v Svetu Ljubljanske urbane regije: deklarirani cilj LUR je postati najbolj zelena urbana regija v Evropi. Grosupeljski župan Peter Verlič je v tem svetu predsednik komisije za razvoj trajnostne mobilnosti.

Kot smo zapisali že pri uvrstitvi občine Grosuplje v finale leta 2017, gre za prvo in edino občino v Sloveniji, ki v razvojni viziji izrazito izpostavlja globalnost. To usmeritev kažejo številni formalni in neformalni stiki občine na mednarodni ravni  in vključitev kraja v mednarodne organizacije (ALDA, IRE). Grosuplje se intenzivno vključuje v mednarodne projekte tudi kot vodilni partner. V okviru programa U-Lead with Europe Grosuplje sodeluje z ukrajinskim mestom Obukhiv.

V zadnjem obdobju so se v Grosupljem ambiciozno lotili razvojnih projektov: v dveh letih naj bi skupna vrednost infrastrukturnih projektov dosegla 30 milijonov evrov. Med te projekte sodita zadrževalnik Veliki potok je (ključnega pomena za poplavno varnost kraja) in parkirna hiša P+R (parkiranje za uporabnike javnega prevoza stane 15 evrov na mesec – več: Grosupeljski odmevi). Obnovili in nadgradili bodo železniško postajo. Prenovili in na novo oživili so mestno tržnico. Uredili so središče kraja, dobili pa so tudi mestni park. Ena od večjih načrtovanih investicij je še gradnja novega kulturnega centra (9 milijonov evrov). Grosuplje je med 25 občinami ljubljanske urbane regije, ki sodelujejo pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Gradnja novega centra je povezana s to kandidaturo.

V krajinskem parku Radensko polje so postavili Naravovarstveni center z izobraževalnimi vsebinami: ta center so lahko financirali z evropskimi sredstvi na račun projekta Vezi narave. Grosuplje je bilo vodilni partner v tem projektu, v katerega so vključene še Rogaška Slatina, Zavod RS za varstvo narave ter nekaj hrvaških občin in ustanov.

Če pogledamo dejavnosti občine, težko najdemo področje, ki bi bilo zanemarjeno: gre za enega od krajev z bolj celovitim in uravnoteženim razvojnim pristopom pri nas. Že ob prejšnji kandidaturi smo podčrtali, da sodi Grosuplje med bolj aktivne kraje pri spodbujanju prehoda na bolj trajnostne oblike mobilnosti. Občina je sodelovala v evropskem projektu za pripravo lokalnih strategij za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (Local4Green). Vrsta projektov meri na ohranjanje ekosistemov, kot so potoki ali močvirja. V letu 2020 so oblikovali vrsto socialno obarvanih programov. Občina je »prijazna do mladih«: v kraju so pripravili novo strategijo mladih, leta 2018 pa so spremenili sistem štipendiranja – zelo smiselna poteza glede na starostno strukturo v kraju. Grosuplje se vključuje tudi v mednarodne aktivnosti, ki spodbujajo vključevanje mladih v razvoj.

 

Drugi: Logatec


  • Število prebivalcev (2020): 14.514
  • Proračun (v € na prebivalca): 1.305€
  • Sestavljeni indeks ISSO: 53,82
  • Uvrstitev (ISSO): 17.mesto
  • Sprememba uvrstitve (pet let): +35 mest

Zakaj Logatec? Zaradi hitrih sprememb v občini v kratkem času. Številni projekti v zadnjem obdobju imajo izrazito socialno, povezovalno ali okoljsko noto. Ob tem se občina dinamično razvija, kar razkrivajo premiki pri kazalnikih ISSO. S tem občina nazorno dokazuje, da se dinamični razvoj in vsebine, kot je ohranjanje naravne dediščine, ne izključujejo.

V občini sistematično skrbijo za boljšo socialno kohezijo. Logatec je prostovoljstvu prijazno mesto 2020. Posamezni projekti so namenjeni posebej za vključevanje ranljivih skupin. V občini zbirajo informacije (zlasti o zadovoljstvu občanov) tudi z anketiranjem. Konec leta 2020 so uvedli participativni proračun: občani imajo za »svoje« projekte na voljo 50.000 evrov v letu 2021. Znesek je bolj kot ne simboličen (0,3 odstotka proračuna, oziroma 0,6 odstotka vrednosti investicij v letu 2020), a to velja tudi za večino drugih primerov uvajanja participativnega proračuna pri nas (izjema je le bogati Ankaran). Omenimo še eno drobno gesto: občina daje denar tudi za spodbude za nadarjene dijake in študente ter jim sofinancira udeležbo na tekmovanjih in dodatnih usposabljanjih v Sloveniji in tujini. Omenimo še, da je Logatec s svojim odnosom do beguncev veljal za primer dobre prakse znotraj Slovenije v času begunske krize (kar je bil argument že ob prejšnji uvrstitvi v finale). Občina sicer nima strateškega dokumenta. Kot lahko preberemo na spletni strani občine, pa se »župan Berto Menard na eni strani zavzema za skladen in pravičen razvoj celotne občine, na drugi strani pa želi temu razvoju dodati tudi drugačno – socialno noto«.

Drugi pomembni razvojni poudarek je skrb za ohranjanje naravne dediščine, oziroma za ohranjanje dediščine nasploh. Aktivnosti so povezane zlasti s Planinskim poljem in z naravnim rezervatom Jezerc, ki je namenjen ohranjanju malih barij. Ta varovana območja želijo v občini (v navezavi s Cerknim in Idrijo – LAS s CILjem) uporabljati za učne in turistične namene.

V Logatcu je bila »v zadnjih 12 letih obnovljena večina kulturne dediščine«. Občina se je vključila v projekt Pot miru, zaključena pa je tudi obnova logaškega gradu. Grad je obnovil zasebni lastnik. Tudi pri ohranjanju obrti Logatec sodeluje z Idrijo in Cerknim (projekt Roko-delci): zanimivo je, da je predstavnik občine po novem vključen v  Odbor za označbo porekla idrijske čipke.

Ko gre za sodelovanje, v občini zagotovo najbolj izstopa sodelovanje »navznoter«: torej med občino in občani, podjetji, društvi in podobno. Ko gre za medobčinsko sodelovanje, je zanimivo, da Logatec projektno največ sodeluje z občinama iz goriške regije (Idrija in Cerkno) in ne toliko s sosednjo Vrhniko, ki kot Logatec sodi v osrednjeslovensko regijo. Za to je zaslužna precej aktivna LAS s CILjem. O sistematičnem mednarodnem sodelovanju bi težko govorili, a obenem lahko zaznamo vsaj nekaj znakov vzdušja odprtosti: župan poudarja, da v občini živijo pripadniki 45 narodnosti, občinska spletna stran prinaša osnovne informacije v sedmih (!) jezikih, ne nazadnje: v Logatcu so brez pomisleka sprejeli begunce.

 

 

 

 

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • februar 2021
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2021
  • Zlati intervjuji
  • Občina zdravja 2021
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva