Zahodna Slovenija

ZAHODNA SLOVENIJA: NOVA GORICA IN TRŽIČ

 

Prva: Nova Gorica

  • Število prebivalcev (2020): 31.881
  • Proračun (v € na prebivalca): 1.527€
  • Sestavljeni indeks ISSO: 52,17
  • Uvrstitev (ISSO): 31. mesto
  • Sprememba uvrstitve (pet let): -1 mesto

Če je rdeča nit izbora sodelovanje, se Novi Gorici težko izognemo. Verjetno ni kraja v Sloveniji, ki bi tako tesno sodeloval s sosednjo občino onkraj meje kot je to Nova Gorica. Ob tem to mlado mesto skuša igrati vlogo »mehkega« in modernega regionalnega središča kot ključnega vozlišča v decentraliziranem modelu razvoja.

Tako povezovalna vloga v regiji in čezmejno sodelovanje sta bila glavna argumenta že ob uvrstitvi Nove Gorice v finale našega izbora leta 2016. Obe razsežnosti: vloga regionalnega središča in čezmejno sodelovanje – sta od takrat dobili vrsto novih vsebin. To velja zlasti za sodelovanje v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO, ki povezuje tri mesta: Gorico v Italiji, Novo Gorico in Šempeter-Vrtojbo. Prvo združenje te vrste pri nas (takrat je bilo ravno dobro ustanovljeno) je v teh letih dobilo močne vsebine.

Navzven najbolj vidna je uspešna skupna kandidatura obeh Goric za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. »Projekt Salute-Zdravstvo ponuja občanom najboljše zdravstvene prakse iz obeh strani meje ne glede na to v kateri državi živijo« - pomembna dobra praksa. Nova kolesarska brv čez Sočo (december 2020: je tik pred odprtjem) bo povezala kolesarski omrežji dveh držav. Ob tem Gorica, Nova Gorica in Šempter-Vrtojba vzpostavljajo čezmejni sistem za izposojo koles. Kolesarske povezave so del projekta, povezanega z nastajajočim čezmejnim parkom Soča: projekt vodi EZTS GO v vlogi edinega upravičenca. »Na evropski ravni je to prvič, da se skupna strategija izvaja prek edinega upravičenca.«

Že ob prejšnji kandidaturi smo omenili čezmejni potniški promet, ki povezuje tri mesta v EZTS GO. Omenili smo tudi trg Evropa, ki so ga  po letu 2016 dokončno uredili. Trg Evropa je postal iz »nič« turistična atrakcija. Obiskovalci iz cele Italije, iz zahodnega Balkana in celo iz drugih celin prihajajo na trg pred staro železniško postajo, da bi videli »odsotnost meje«. (najmanj smo nad to »odsotnostjo« na trgu Evropa fascinirani prav Slovenci – na trgu je najmanj obiskovalcev prav iz Slovenije). Simbolni pomen trga presega okvire sodelovanja med Slovenijo in Italijo in ima vseevropski pomen.

Sodelovanje ni omejeno le na medijsko atraktivne in všečne »velike« projekte: očitno je, da dobro poteka tudi na vsakdanji, praktični ravni. Primer je usklajeno delovanje na področju zagotavljanja poplavne varnosti.

Ob vseh simbolnih povezovalnih gestah in konkretnih oblikah povezovanja pa mesta še vedno ostajajo nepovezana z železnico, čeprav je na voljo celotna infrastruktura. Mestna občina si sicer prizadeva, da bi bili železniški omrežji obeh držav ponovno povezani tudi prek Nove Gorice in Gorice: na italijanski strani ni ovir, Slovenske železnice so sicer po večletnem aktivnem odporu popustile do te mere, da so zdaj vsaj na »načelni ravni« pripravljene na povezavo.

Mednarodno sodelovanje mestne občine ni omejeno le na sosednjo Gorico. Kot dostikrat opažamo, prinaša kultura odprtosti in sodelovanja veliko spretnosti pri projektnem povezovanju na mednarodni ravni.

Tudi vlogo regionalnega središča so v mestni občini po letu 2016 še razširili in dopolnili z novimi pobudami in vsebinami. Bogat nabor projektov (ki dostikrat segajo tudi čez državno mejo) poteka v okviru LAS V objemu sonca. LAS sicer združuje Novo Gorico, Brda, Miren – Kostanjevico na Krasu, Šempeter-Vrtojbo in Renče-Vogrsko. MO ima pomembno vlogo tudi v povezovanju in skupni promociji treh sosednjih turističnih destinacij (Brda, Vipavska dolina in Kras)

Nič manj za Novo Gorico ni pomembna tretja smer povezovanja – torej povezovanje navznoter, odprtost za sodelovanje s prebivalci in drugimi deležniki. Nova Gorica je bila med pionirji pri uvajanju participativnega proračuna (2017). Prebivalci so konec leta 2020 soodločali o projektih v vrednosti 500.000 evrov v letih 2021 in 2022. Vrsta projektov meri na ranljive skupine ali socialno podjetništvo. Omenimo projekt za spodbujanje zaposlovanja in vključevanje migrantov v lokalno okolje.

Ob tem mestna občina prejema za svoje razvojne dosežke številne nagrade. Projekt Slepota ni ovira za podjetništvo je uvrščen med pet najboljših evropskih projektov za podporo podjetništvu v letu 2020. Vas Šmihel je dobila čezmejno nagrado na področju ohranjanja kulturne dediščine. Nagrado podeljujejo pod okriljem klubov UNESCO. Nova Gorica je zmagovalka Evropskega tedna mobilnosti 2020. V septembru 2020 so odprli poseben Center za trajnostno mobilnost Nova Gorica.

Še ena simbolna povezovalna poteza: v bivši obmejni stražnici v Solkanu so leta 2020 odprli center za ponovno uporabo. To ni prvi primer, da so v mestni občini domiselno »reciklirali« stavbe, ki so sodile v infrastrukturo železne zavese: v objektu na Pristavi je muzej tihotapstva, carinarnico na Erjavčevi ulici pa so namenili kulturnikom.

Razvojni kazalniki za Novo Gorico imajo solidne vrednosti, ne kažejo pa, da bi v zadnjem času v mestni občini prišlo do nekega izrazitega preboja. Zlasti na področju podjetništva bi se mesto s tako pomembno lego lahko bolje izkoristilo svoje potenciale. Toda opozoriti moramo, da kazalniki delujejo z zamikom. Vsekakor lahko opazimo v Novi Gorici v zadnjih letih neko prebujeno živahnost na zelo različnih področjih. Omenimo nastajanje nove poslovne cone (območje MIP v Kromberku), nov center za zagonska podjetja, prenovo kulturnih spomenikov (grad Rihemberk) in obnovo mestnega središča.

 

Drugi: Tržič

  • Število prebivalcev (2020): 15.003
  • Proračun (v € na prebivalca): 1.090€
  • Sestavljeni indeks ISSO: 46,92
  • Uvrstitev (ISSO): 90. mesto
  • Sprememba uvrstitve (pet let): +43 mest

Od časa, ko je bil Tržič prvič med kandidati za nagrado Zlati kamen (2016), so se v tem gorenjskem mestecu zgodili pomembni razvojni premiki. Ena od najpomembnejših komponent tega razvoja je premik v smer pametnega naselja.  Značilnost Tržiča je tudi izrazito uravnotežen, celovit razvoj. Nobeno pomembno področje ni zanemarjeno. Letos – razumljivo – nekoliko več poudarka dajejo socialnim, zdravstvenim in humanitarnim vsebinam: omenimo lahko še, da so najemniki občinskih poslovnih prostorov oproščeni najemnine za čas, ko so zaprti zaradi epidemije. Tudi sicer je varnost pomembna sestavina razvoja Tržiča – kraj je že drugo leto zapovrstjo prejel priznanje za najbolj varno občino (Inštitut za korporativne varnostne študije).

Tržič izstopa tudi pri spodbujanju podjetništva: vsaj po obsegu aktivnosti in zanimivih prijemih bi lahko veljal za primer dobre prakse. Leta 2017 so v Tržiču oblikovali akcijski načrt za spodbujanje podjetništva. Za spodbujanje so postavili posebno spletno stran pripravljajo vrsto dogodkov (podjetniški večeri in zajtrki, start-up vikend…), izdelali so katalog priložnosti za investicije in priredili vrsto izobraževalnih aktivnosti (Tržiški kreativni center v okviru Ljudske univerze). V te aktivnosti je vključena tudi osnovna šola. Kot manjšo dobro prakso omenimo še občinski izbor najboljše poslovne ideje leta. Žal ta bogati nabor aktivnosti do zdaj še ni pripeljal do pravih merljivih učinkov, torej do boljših vrednosti ključnih kazalnikov na področju podjetniške dinamike.

V zadnjem času je v ospredju razvoj pametne skupnosti. Prvi korak je bil ta, da so različne aktivnosti povezali (e-občina, odprti podatki, informacije o električnih polnilnicah in wifi točkah) na eni spletni strani. Letos so to deklarativno in promocijsko gesto nadgradili s prvimi konkretnimi koraki. Tržič igra pri nas pionirsko vlogo, ko gre za pametna parkirišča. Ob senzorski tehnologiji na parkiriščih je videonadzor zasnovan v skladu z načeli varovanja osebnih podatkov.  Pred tem bi lahko kot pripravljalni korak omenili razvoj pametne razsvetljave, ki je varčna in svetlobno manj obremenjujoča za okolje.

Poleg razvoja pametne infrastrukture pa v Tržiču veliko pozornosti namenjajo tudi mehki plati in občane sistematično seznanjajo s sodobno tehnologijo. S tem začenjajo že v osnovni šoli z vrsto programov za razvoj digitalnih kompetenc. Projekt Knjižnice Toneta Pretnarja DIGITALNO=REALNO=NORMALNO vključuje vrsto izobraževanj za prebivalce med letom (uporaba naprav in aplikacij), vrhunec pa je celodnevni dogodek v oktobru. Tu partnerji – tehnološka podjetja – na atraktiven način predstavljajo sodobno tehnologijo (na primer robote, simulatorje in podobno) različnim ciljnim skupinam, od podjetnikov do šolarjev. Združenje splošnih knjižnic je projekt izbralo za najboljši knjižnični projekt leta 2019.

Tržič je nadpovprečno odprt za sodelovanje. Gorenjska je na splošno projektno zelo dobro povezana: v tem okviru je Tržič med bolj aktivnimi kraji. Občina tudi mimo formalnih projektov dobro sodeluje s sosedi: s Kranjem na primer dobro sodeluje na področju požarne varnosti. Z Bledom in Radovljico jo povezuje HopOn HopOff brezplačni turistični avtobus. Tržič je vključen tudi v regijski projekt za brezplačno izposojo koles Gorenjska Bike (ob Tržiču še Kranj, Bled, Naklo, Jesenice in Radovljica).

Še dve posebnosti, kjer Tržič izstopa. Prvo je zelo bogato in tradicionalno sodelovanje s pobratenim francoskim mestecem Saint Marie aux Mines. To sodelovanje lahko velja za zgledno. Drugo področje je dobro sodelovanje med občino in podjetniki. Prvi primer tega dobrega sožitja je že knjižnični projekt za tehnološko osveščanje. Drugi primer je obnova degradiranega industrijskega območja nekdanje Bombažne predilnice in tkalnice Tržič (BPT). Pred nekaj leti je občina vstopila v solastništvo območja. V sodelovanju z ostalimi lastniki (in tudi Zavodom za varstvo kulturne dediščine) območje postopoma urejajo. Leta 2020 so odprli mestni park, postavili so kolesarski park in obnovili leseni gasilski stolp. Stare stavbe na območju postopno dobivajo novo vsebino: v Tržiču so posebej ponosni, »da so med redkimi občinami, kjer trgovski centri niso na kmetijski površini«.

Ko gre za merljive kazalnike, je Tržič največkrat uvrščen blizu povprečja. Toda ob tem se razvojni položaj občine vseeno znatno izboljšuje: Tržič je glede na sestavljeni indeks ISSO v petih letih pridobil kar 43 mest.

 

 

 

 

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • februar 2021
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2021
  • Zlati intervjuji
  • Občina zdravja 2021
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva