Finalisti 2021

ZLATI KAMEN 2021: NOVA GORICA

REGIJA 1 – ZAHODNA SLOVENIJA

 

Zakaj Nova Gorica? Če je rdeča nit izbora sodelovanje, se Novi Gorici težko izognemo. Verjetno ni kraja v Sloveniji, ki bi tako tesno sodeloval s sosednjo občino onkraj meje kot je to Nova Gorica. Ob tem to mlado mesto skuša igrati vlogo »mehkega« in modernega regionalnega središča kot ključnega vozlišča v decentraliziranem modelu razvoja.

Tako povezovalna vloga v regiji in čezmejno sodelovanje sta bila glavna argumenta že ob uvrstitvi Nove Gorice v finale našega izbora leta 2016. Obe razsežnosti: vloga regionalnega središča in čezmejno sodelovanje – sta od takrat dobili vrsto novih vsebin. To velja zlasti za sodelovanje v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO, ki povezuje tri mesta: Gorico v Italiji, Novo Gorico in Šempeter-Vrtojbo. Prvo združenje te vrste pri nas (takrat je bilo ravno dobro ustanovljeno) je v teh letih dobilo močne vsebine.

Navzven najbolj vidna je uspešna skupna kandidatura obeh Goric za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. »Projekt Salute-Zdravstvo ponuja občanom najboljše zdravstvene prakse iz obeh strani meje ne glede na to v kateri državi živijo« - pomembna dobra praksa (ki morda nosi nastavke za zdravljenje našega zdravstvenega sistema). Nova kolesarska brv čez Sočo (december 2020: je tik pred odprtjem) bo povezala kolesarski omrežji dveh držav. Ob tem Gorica, Nova Gorica in Šempter-Vrtojba vzpostavljajo čezmejni sistem za izposojo koles. Kolesarske povezave so del projekta, povezanega z nastajajočim čezmejnim parkom Soča: projekt vodi EZTS GO v vlogi edinega upravičenca. »Na evropski ravni je to prvič, da se skupna strategija izvaja prek edinega upravičenca.«

https://euro-go.eu/sl/programmi-e-progetti/progetti-iti-isonzo-soč/

https://www.go2025.eu/brv-in-zupani-video/

 

Že ob prejšnji kandidaturi smo omenili čezmejni potniški promet, ki povezuje tri mesta v EZTS GO. Omenili smo tudi trg Evropa, ki so ga  po letu 2016 dokončno uredili. Trg Evropa je postal iz »nič« turistična atrakcija. Obiskovalci iz cele Italije, iz zahodnega Balkana in celo iz drugih celin prihajajo na trg pred staro železniško postajo, da bi videli »odsotnost meje«. (najmanj smo nad to »odsotnostjo« na trgu Evropa fascinirani prav Slovenci – zdi se, da je na trgu najmanj obiskovalcev prav iz Slovenije). Verjetno ne pretiravamo, če rečemo, da simbolni pomen trga presega okvire sodelovanja med Slovenijo in Italijo in da ima vseevropski pomen.

Sodelovanje ni omejeno le na medijsko atraktivne in všečne »velike« projekte: očitno je, da dobro poteka tudi na vsakdanji, praktični ravni. Primer je usklajeno delovanje na področju zagotavljanja poplavne varnosti.

Ob vseh simbolnih povezovalnih gestah in konkretnih oblikah povezovanja pa mesta še vedno ostajajo nepovezana z železnico, čeprav je na voljo celotna infrastruktura. Mestna občina si sicer prizadeva, da bi bili železniški omrežji obeh držav ponovno povezani tudi prek Nove Gorice in Gorice: na italijanski strani ni ovir, Slovenske železnice so sicer po večletnem aktivnem odporu popustile do te mere, da so zdaj vsaj na »načelni ravni« pripravljene na povezavo.

Mednarodno sodelovanje mestne občine ni omejeno le na sosednjo Gorico. Kot dostikrat opažamo, prinaša kultura odprtosti in sodelovanja veliko spretnosti pri projektnem povezovanju na mednarodni ravni.

Tudi vlogo regionalnega središča so v mestni občini po letu 2016 še razširili in dopolnili z novimi pobudami in vsebinami. Bogat nabor projektov (ki dostikrat segajo tudi čez državno mejo) poteka v okviru LAS V objemu sonca. LAS sicer združuje Novo Gorico, Brda, Miren – Kostanjevico na Krasu, Šempeter-Vrtojbo in Renče-Vogrsko. MO ima pomembno vlogo tudi v povezovanju in skupni promociji treh sosednjih turističnih destinacij (Brda, Vipavska dolina in Kras)

https://www.nova-gorica.si/sporocila-za-javnost/2020071013403294/

Nič manj za Novo Gorico ni pomembna tretja smer povezovanja – torej povezovanje navznoter, odprtost za sodelovanje s prebivalci in drugimi deležniki. Nova Gorica je bila med pionirji pri uvajanju participativnega proračuna (2017). Prebivalci so konec leta 2020 soodločali o projektih v vrednosti 500.000€ v letih 2021 in 2022.

Razvojni kazalniki za Novo Gorico imajo solidne vrednosti, ne kažejo pa, da bi v zadnjem času v mestni občini prišlo do nekega izrazitega preboja. Toda opozoriti moramo, da kazalniki delujejo z zamikom. Vsekakor lahko opazimo v Novi Gorici v zadnjih letih neko prebujeno živahnost na zelo različnih področjih. Omenimo nastajanje nove poslovne cone (območje MIP v Kromberku), nov center za zagonska podjetja, prenovo kulturnih spomenikov (grad Rihemberk), obnovo mestnega središča ipd.

 

DOBRE PRAKSE IN IZSTOPAJOČI PROJEKTI

Zelo bogat nabor projektov najdemo na več naslovih:

https://www.nova-gorica.si/projekti/

https://euro-go.eu/sl/programmi-e-progetti/progetti-iti/

http://www.rra-sp.si/projekti

 

Projekt Slepota ni ovira za podjetništvo je uvrščen med pet najboljših evropskih projektov za podporo podjetništvu v letu 2020.

https://www.nova-gorica.si/sporocila-za-javnost/2020111712350955/

Vas Šmihel je dobila čezmejno nagrado na področju ohranjanja kulturne dediščine. Nagrado podeljujejo pod okriljem klubov UNESCO.    

https://www.nova-gorica.si/sporocila-za-javnost/2020111013102257/

Nova Gorica je zmagovalka Evropskega tedna mobilnosti 2020. V septembru 2020 so odprli poseben Center za trajnostno mobilnost Nova Gorica.

https://www.nova-gorica.si/sporocila-za-javnost/2020101513064160/

Še ena simbolna povezovalna poteza: v bivši obmejni stražnici v Solkanu so leta 2020 odprli center za ponovno uporabo. To ni prvi primer, da so v mestni občini domiselno »reciklirali« stavbe, ki so sodile v infrastrukturo železne zavese: v objektu na Pristavi je muzej tihotapstva, carinarnico na Erjavčevi ulici pa so namenili kulturnikom.

https://www.nova-gorica.si/sporocila-za-javnost/2020052518312335/

Vrsta projektov meri na ranljive skupine, socialno podjetništvo ipd. Omenimo projekt za spodbujanje zaposlovanja in vključevanje migrantov v lokalno okolje.

 

STRATEŠKI DOKUMENTI

Glavni strateški dokument mestne občine je Trajnostna urbana strategije Nove Gorice 2020 za obdobje 2015 – 2025. Strategija posebej poudarja povezovanje, v središče pa postavlja vlogo Nove Gorice kot inovativnega gospodarskega središča širšega obmejnega prostora.

Ob tem imajo v občini vrsto razvojnih strategij in programov za posamezna področja.  Posebej omenimo programski dokument za področje terciarnega izobraževanja in strateški načrt dostopnosti.

Poseben pomen ima še Strateški načrt Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO za obdobje 2014 – 2020.

 

ANALIZA SOUSTVARJALNOSTI

 Skupaj: 49 točk (86%)

Raven občina – občina: 19 točk (86%)

Močna plat Nove Gorice so medobčinski projekti in aktivna vloga v strukturiranih oblikah povezovanja (LAS, RRA…). Prav tako je pomemben odnos občine, ki izrazito poudarja odprtost in sodelovalnost.

Raven občina – svet: 14 točk (100%)

Povezovanje s sosednjo Gorico je preprosto zgled na evropski ravni.

Raven občina – občani: 16 točk (76%)

Participativni proračun, poudarjanje transparentnosti – zlasti na ravni EZTS, solidna raven obveščanja. Nismo pa zasledili nobenega izstopajočega primera javno-zasebnega partnerstva.

 

Sredstva za povezovanje

v € na prebivalca/petletno povprečje (2015-2019)

 

  • Kontno mesto 06019003 – Povezovanje lokalnih skupnosti: 0€

Uvrstitev: 159-212

  • Kontno mesto 03 – Zunanja politika in mednarodno sodelovanje: 3,18€

Uvrstitev: 59

 

ISSO ANALIZA

sestavljeni indeks ISSO: 52,17

Uvrstitev: 31. mesto

Petletna sprememba: -1 mesto

 

Sestavljeni indeks na področju demografije se je v primerjavi z letom 2017 poslabšal zlasti zaradi spremenjene metodologije: v verzijo 2019-2022 smo vključili naravni prirast, ta pa je za Novo Gorico izrazito neugoden. Drugi dejavnik, ki je vplival na poslabšanje indeksa, je hitro staranje prebivalstva.

Na drugi strani lahko zaznamo manjši preobrat na področju selitvenega prirasta – ta je bil pred petimi leti negativen (-1,39), v zadnjem času pa se konstantno izboljšuje (+2,53 v analizi 2021).

Izrazit skok lahko zaznamo na področju socialne kohezije: v petih letih so se izboljšali praktično vsi kazalniki (boljša volilna udeležba, znatno manj obsojenih storilcev kaznivih dejanj, zmanjšal se je delež dolgotrajno brezposelnih in podobno.

Manj ugodna je podoba na področju izobrazbe. Izobrazbena struktura stagnira (36,1%, 34. mesto), v večini slovenskih občin pa se hitro izboljšuje. Iz občine prihaja manj diplomantov, mestna občina pa je (skoraj) ukinila štipendije.

 

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • februar 2021
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2021
  • Zlati intervjuji
  • Občina zdravja 2021
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva