Orodjarna zla

Nekaj prijljubljenih prijemov za zavajanje v javnem govoru
04.01.2015 | rm
0
Orodjarna zla

Tehnike zavajanja so namenjene prevladi v dialogu v primerih, ko »resnica« ni na naši strani ali kadar nimamo podatkov, s katerimi bi podprli našo trditev. V javnem govoru te prijeme lahko opazimo pogosto. Po mnenju logikov je v  manj zahtevnih oblikah javnega govora zmerna uporaba takšnih prijemov celo dopustna. Problem nastane takrat, ko v javnem govoru tehnike zavajanja začno prevladovati.

Po našem mnenju se je govoru, ki želi biti odprt, jasen in demokratičen, tehnikam zavajanja v kar največji meri potrebno izogibati. Prav tako menimo, da le demokratičen javni govor vodi k javnemu dobremu, medtem ko tehnike zavajanja praviloma prikrivajo nek ožji interes. 

Med najbolj priljubljenimi tehnikami zavajanja so: 

-          Prijem »pars pro toto« ali del za celoto: iz posameznega dela (ki ga lahko dokažemo) sklepamo na celoto. Albert Einstein je imel brke in je bil pameten (dve lahko preverljivi dejstvi). Torej imajo pametni ljudje brke. Berite pozorno: v javnem govoru so primeri običajno bolj skriti (a ne vedno!), a natančnejše branje in poslušanje razkrije, kako pogosto nam skušajo podtakniti neko pomembno »ugotovitev« prav s takšnim sklepanjem.

-          Uporabljanje podatkov, iztrganih iz konteksta. Uporabimo le podatek, ki nam ustreza, ne pa tudi povezanega podatka, ki ovrže našo trditev. Na primer: Danska ima veliko večje občine od Slovenije. Ob tem zamolčimo, da je celoten sistem lokalne samouprave na Danskem povsem drugačen.

-          Odvračanje pozornosti (»primite tatu!«). Na primer: ko se država ponovno zadolži za milijardo, se s prstom pokaže na Gornje Petrovce, občino z najvišjim dolgom na prebivalca v Sloveniji. Ob tem se seveda zamolči tudi, da je skupni dolg te majhne in slabo razvite občine bagatela in znaša manj kot dvestokrat  manj,  kot se je s tehniko aneksov podražil en sam projekt – TEŠ 6.

-          Sklicevanje na avtoriteto (»ker tako pravi stroka«). To je prijem, kjer pravimo, da nekaj drži zato, ker tako pravi neka avtoriteta. V Sloveniji imamo na primer zelo radi izraz »stroka«. S tem prijemom želimo dostikrat ustaviti dialog in utišati sogovornika: tako pravi stroka, torej konec debate! Priročen argument, ki ni vedno uporabljen očitno in ga znajo nekateri mediji uporabljati zelo spretno. Past je namreč v tem, da je sklicevanje na avtoriteto lahko legitimen prijem v govoru, ko gre za sklicevanje na trditve nekoga, ki je preverjeno kompetenten na natanko tistem področju, o katerem teče beseda. Toda kot je rekel pesnik: "le čevlje sodi naj Kopitar". V javnem govoru, ki se dotika politike ali družboslovja, pa dostikrat niti ni jasno ne kaj so "čevlji", ne kaj so "meča" - zato je treba biti pri sklicevanju na avtoritete zelo previden, če želimo svoj argument zagovarjati na pošten način. In v končni fazi ne pozabimo, da tudi  zakoni gravitacije ne delujejo zato, "ker je tako rekel Isaac Newton". 

Oceni mnenje
0
Bodi prvi in oceni mnenje!

Oddaj svoj komentar

Za komentiranje mnenj, moraš biti prijavljen!

Pošlji mnenje prijatelju

Vaš e-poštni naslov
E-poštni naslov prejemnika
Sporočilo
Komentarji
  • Bodite prvi in dodajte svoj komentar

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • NOVO: Marec 2017
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2017
  • Kazalniki ISSO: lestvice
  • Kaj je Zlati standard ISSO?
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva