Sistem ISSO

Informacijski sistem slovenskih občin (ISSO) je najbolj celovito orodje za metriko in analizo slovenskih občin. Sistem združuje vse najpomembnejše dostopne kazalnike razvoja na ravni občine. S tem omogoča primerjalno presojo oz. vrednotenje (benchmarking) občin.

ISSO JE SISTEM…

»Sistem« pomeni, da so kazalniki skrbno zbrani in urejeni ter med seboj povezani z določenim namenom. Ta namen je nuditi čim boljše orodje za strateško upravljanje občine. Letošnja verzija sistema vključuje 54 kritičnih kazalnikov uspešnosti z osmih področij: demografije, proračunske učinkovitosti, gospodarstva, trga dela, izobrazbe, življenjskega standarda, socialne kohezije in politične kulture ter okolja.

... PAMETNIH KAZALNIKOV …

Reče se jim tudi kritični kazalniki uspeha. V čem se ti kazalniki ločijo od tistih, ki jih lahko dobite s pregledom statističnih podatkov? Najhitrejši odgovor bi bil: v tem, da je v izbor in pripravo (torej formulo) vloženih pet let lastnih izkušenj, analiza vseh podobnih lestvic in modelov s celega sveta ter znanje članov strokovnega sveta, ki prihajajo s štirih univerz. A bolj vsebinski odgovor dajemo v nadaljevanju.

… ZA SLOVENSKE OBČINE

ISSO je narejen po meri slovenskih občin tako, da ga lahko uporabljajo prav vse občine od najmanjše do največje. Večina podobnih sistemov po svetu je prilagojenih za večja mesta. Poleg tega je ISSO v celoti prilagojen slovenskim razmeram: vključuje podatke, ki so v Sloveniji dostopni in ki so za naše okolje smiselni.

 

ZAKAJ ISSO SPLOH UPORABLJATI?

Oziroma kakšne koristi imate lahko od sistema, kakršen je ISSO?

1. Je orodje za načrtovanje. Prav zaradi standardiziranosti in smiselnega izbora ter priprave kazalnikov omogoča bolj kakovostno postavljanje razvojnih ciljev in meril.

2. Omogoča sistematično primerjavo z drugimi kraji in s standardi uspešnosti. Benchmarking (primerjalna presoja) je preizkušena in učinkovita metoda za boljši razvoj.

3. Je orodje za sistematično spremljanje razvojne dinamike kraja. S pomočjo meril v sistemu ISSO je možno slediti spremembam najpomembnejšim spremembam na izbranih področjih, ki so za razvoj posebej pomembna. To pomeni tudi, da je možno vzporejati aktivnosti (projekte, porabo proračunskih sredstev) v enem obdobju in gibanja na razvojno pomembnih področjih na drugem področju.

4. Omogoča boljšo komunikacijo z različnimi skupinami deležnikov. Standardizirana merila so preprosto bolj verodostojna, ko je potrebno predstavljati uspešnost občine posameznim javnostim. Komunikacija je tudi bolj jasna. V dialogu z volilci, člani občinskega sveta ali drugimi skupinami se je možno sklicevati na preverljive in jasne argumente iz neodvisnega vira in se tako uspešno spodbijati trditve, ki temeljijo na govoricah ali podatkih, iztrganih iz konteksta.

5. Primerjava z zlatim standardom ISSO (novost 2016) nam jasno pokaže, kako daleč smo na posameznem področju od tega, kar je standardna mera odličnosti za uspešno občino pri nas (»gap analysis«).

6. Boljši podatki pomenijo več denarja. Čas, ko je bilo priti do razvojnega denarja sorazmerno lahko, je minil: do sredstev za investicije bo priti vse teže. Ne glede na vir sredstev bodo imeli boljše možnosti tisti, ki bodo znali s pomočjo kakovostnih, jasnih in primerljivih podatkov dokazati, da je projekt smiseln in da dejansko prispeva k ciljem na ravni širše skupnosti. Sistem ISSO je na to pripravljen v največji meri.

 

KAKŠNE SO ZNAČILNOSTI PAMETNIH KAZALNIKOV?

Pametni kazalniki so: skrbno izbrani (»manj je več«), standardizirani, smiselno povezani v večje skupine, nadgrajeni s sestavljenimi indeksi, vključujejo časovno razsežnost, v perspektivi so povezani v sistem, primerljiv z uravnoteženimi kazalniki za podjetja (R. Kaplan).

SKRBNO IZBRANI

Dober primer, kaj pomeni izbor kritičnih kazalnikov, so podatki o demografiji. Sistem ISSO vključuje pet demografskih kazalnikov in sestavljen indeks, ki v eni številki prikaže demografsko stanje v občini. Podatkovni portal SI-STAT prinaša 45 skupin kazalnikov s področja demografije. V vsaki skupini je po hitri (in zadržani) oceni v povprečju pet podatkov za posamezno občino. To pomeni, da imamo za vsako občino najmanj 220 različnih demografskih kazalnikov. To je dragoceno orodje za znanstvenika – a za strateško upravljanje povsem neuporabno.

STANDARDIZIRANI

V praksi vsak naredi tak ali drugačen izbor. Toda kritični kazalniki uspeha so standardizirani: to pomeni, da je za vse občine in za vsa obdobja narejen enak izbor kazalnikov, pripravljenih na enak način. Na ta način pristop postane sistematičen: samo tako so možne smiselne primerjave med obdobji ali med občinami. Novost letošnjega sistema je ta, da standardizacijo širimo s področja metodologije (standardizirano pripravljeni kazalniki) na podatke. Uvajamo zlati standard ISSO – merilo odličnosti za vsa področja, ki jih pokrivajo kazalniki in sestavljeni indeksi, vgrajeni v sistem.

Kazalniki v sistemu ISSO so narejeni s pomočjo podatkov, pridobljenih iz različnih virov, dostikrat prav iz uradnih statistik. Toda praviloma so vhodni podatki zgolj »surovina«, ki jo šele uporabimo za izračun kazalnika. Naši kazalniki so relativni, torej preračunani na število prebivalcev.

Da bi zares dali smiselno in za upravljanje uporabno informacijo, je vhodne podatke dostikrat potrebno obdelati še z dodatnimi izračuni.

SMISELNO POVEZANI IN NADGRAJENI

Kazalniki so povezani v skupine in nadgrajeni s sestavljenimi indeksi. Letošnja verzija sistema vključuje 54 kritičnih kazalnikov uspešnosti z osmih področij: demografije, proračunske učinkovitosti, gospodarstva, trga dela, izobrazbe, življenjskega standarda, socialne kohezije in politične kulture ter okolja.

Za vsako od skupin izračunamo sestavljen indeks. Ta nudi hitro in jasno informacijo o tem, kakšen je razvojni položaj posamezne občine glede na osem izbranih področij: na primer kako razvito je občinsko gospodarstvo v primerjavi z ostalimi kraji pri nas. Povzetek celotne razvojne slike v eni številki je končni sestavljeni indeks ISSO.

VKLJUČUJEJO ČASOVNO RAZSEŽNOST

Podatki vključujejo časovno razsežnost. Kazalniki so urejeni tudi glede na tri razsežnosti: kazalniki, ki prikazujejo statični položaj (kazalniki stanja) so ločeni od tistih, ki merijo aktivnosti in tistih, ki spremljajo dinamiko razvoja. Sistem uravnoteženih kazalnikov za podjetja neposredno ni prenosljiv na lokalne skupnosti. Vseeno je naš cilj postaviti sistem tako, da bo na daljši rok možno spremljati, kako so kazalniki med seboj povezani, torej kako spremembe enega parametra vplivajo na vrednosti drugega kazalnika.

 

ISSO IN MEDNARODNA PRIMERLJIVOST

Ko gre za metodologijo, je ISSO povsem primerljiv s podobnimi sistemi po svetu. Zakaj? Pripravljamo ga tako, da spremljamo vse glavne svetovne metodologije za sistematično spremljanje in primerjanje uspešnosti okolij: lokalnih skupnosti, mest in držav.

Najbolj uveljavljeni so sistemi, ki med seboj primerjajo države: od različnih analiz konkurenčnosti prek indeksa človekovega razvoja Organizacije združenih narodov do meril OECD. Ko smo z razvojem sistema ISSO začeli, smo se lahko zgledovali le pri teh metodologijah. Za lokalno raven je bilo na voljo zelo malo tovrstnih orodij.

V zadnjem času se je podoba precej spremenila: sploh v zadnjih dveh letih lahko spremljamo pravo eksplozijo sistemov, ki merijo razvojno uspešnost mest. Sistem ISSO smo med prvimi na svetu prenesli na raven osnovnih lokalnih skupnosti – občin. S tem smo omogočili tudi manjšim in podeželskim občinam, da se razvijajo s pomočjo sodobnega podatkovnega orodja.

Ta kar največja prilagoditev na slovenski kontekst ima svojo ceno. Prav zato je skladnost z mednarodnim sistemom ISO 37120 zgolj 18-odstotna: precej kazalnikov, ki jih vključuje mednarodni standard, je dostopnih le za velika mesta ali pa so za rabo v Sloveniji (ali Evropi) povsem neprimerni.

Tako mednarodni standard ISO daje velik poudarek na podatke, kot so na primer delež deklic, ki obiskujejo osnovno šolo. Ta kazalnik je za mesta tretjega sveta zelo pomemben, za Slovenijo (ali katerokoli drugo razvito okolje) pa nima pravega smisla. Po drugi strani v sistemu ISO manjka vrsta podatkov, ki so za naše okolje bistvena (začenši s kazalniki o izobrazbeni strukturi in dinamiki sprememb, na primer kako hitro se povečuje delež prebivalcev z univerzitetno izobrazbo).

 

Kaj je ISSO?
ISSO je sistem pametnih kazalnikov razvojne uspešnosti za slovenske občine. Kaj to pomeni?
ISSO JE SISTEM…
»Sistem« pomeni, da so kazalniki skrbno zbrani in urejeni ter med seboj povezani z določenim
namenom. Ta namen je nuditi čim boljše orodje za strateško upravljanje občine. Letošnja verzija
sistema vključuje 54 kritičnih kazalnikov uspešnosti z osmih področij: demografije, proračunske
učinkovitosti, gospodarstva, trga dela, izobrazbe, življenjskega standarda, socialne kohezije in
politične kulture ter okolja.
… PAMETNIH KAZALNIKOV …
Reče se jim tudi kritični kazalniki uspeha. V čem se ti kazalniki ločijo od tistih, ki jih lahko dobite
s pregledom statističnih podatkov? Najhitrejši odgovor bi bil: v tem, da je v izbor in pripravo (torej
formulo) vloženih pet let lastnih izkušenj, analiza vseh podobnih lestvic in modelov s celega
sveta ter znanje članov strokovnega sveta, ki prihajajo s štirih univerz. A bolj vsebinski odgovor
dajemo v nadaljevanju.
… ZA SLOVENSKE OBČINE
ISSO je narejen po meri slovenskih občin tako, da ga lahko uporabljajo prav vse občine od najmanjše
do največje. Večina podobnih sistemov po svetu je prilagojenih za večja mesta. Poleg tega
je ISSO v celoti prilagojen slovenskim razmeram: vključuje podatke, ki so v Sloveniji dostopni in
ki so za naše okolje smiselni.
ZAKAJ ISSO SPLOH UPORABLJATI?
Oziroma kakšne koristi imate lahko od sistema, kakršen je ISSO?
1. Je orodje za načrtovanje. Prav zaradi standardiziranosti in smiselnega izbora ter priprave
kazalnikov omogoča bolj kakovostno postavljanje razvojnih ciljev in meril.
2. Omogoča sistematično primerjavo z drugimi kraji in s standardi uspešnosti. Benchmarking
(primerjalna presoja) je preizkušena in učinkovita metoda za boljši razvoj.
3. Je orodje za sistematično spremljanje razvojne dinamike kraja. S pomočjo meril v sistemu
ISSO je možno slediti spremembam najpomembnejšim spremembam na izbranih področjih,
ki so za razvoj posebej pomembna. To pomeni tudi, da je možno vzporejati aktivnosti
(projekte, porabo proračunskih sredstev) v enem obdobju in gibanja na razvojno pomembnih
področjih na drugem področju.
4. Omogoča boljšo komunikacijo z različnimi skupinami deležnikov. Standardizirana merila
so preprosto bolj verodostojna, ko je potrebno predstavljati uspešnost občine posameznim
javnostim. Komunikacija je tudi bolj jasna. V dialogu z volilci, člani občinskega sveta ali drugimi
skupinami se je možno sklicevati na preverljive in jasne argumente iz neodvisnega vira in se
tako uspešno spodbijati trditve, ki temeljijo na govoricah ali podatkih, iztrganih iz konteksta.
5. Primerjava z zlatim standardom ISSO (novost 2016) nam jasno pokaže, kako daleč smo na
posameznem področju od tega, kar je standardna mera odličnosti za uspešno občino pri nas
(»gap analysis«).
6. Boljši podatki pomenijo več denarja. Čas, ko je bilo priti do razvojnega denarja sorazmerno
lahko, je minil: do sredstev za investicije bo priti vse teže. Ne glede na vir sredstev bodo imeli
boljše možnosti tisti, ki bodo znali s pomočjo kakovostnih, jasnih in primerljivih podatkov
dokazati, da je projekt smiseln in da dejansko prispeva k ciljem na ravni širše skupnosti. Sistem
ISSO je na to pripravljen v največji meri.
4 | ISSO ZLATI KAMEN
KAKŠNE SO ZNAČILNOSTI PAMETNIH KAZALNIKOV?
Pametni kazalniki so:
• skrbno izbrani (»manj je več«),
• standardizirani,
• smiselno povezani v večje skupine,
• nadgrajeni s sestavljenimi indeksi,
• vključujejo časovno razsežnost,
• v perspektivi so povezani v sistem, primerljiv z uravnoteženimi kazalniki za podjetja (R. Kaplan).
SKRBNO IZBRANI
Dober primer, kaj pomeni izbor kritičnih kazalnikov, so podatki o demografiji. Sistem ISSO
vključuje pet demografskih kazalnikov in sestavljen indeks, ki v eni številki prikaže demografsko
stanje v občini. Podatkovni portal SI-STAT prinaša 45 skupin kazalnikov s področja demografije.
V vsaki skupini je po hitri (in zadržani) oceni v povprečju pet podatkov za posamezno občino.
To pomeni, da imamo za vsako občino najmanj 220 različnih demografskih kazalnikov. To je
dragoceno orodje za znanstvenika – a za strateško upravljanje povsem neuporabno.
STANDARDIZIRANI
V praksi vsak naredi tak ali drugačen izbor. Toda kritični kazalniki uspeha so standardizirani:
to pomeni, da je za vse občine in za vsa obdobja narejen enak izbor kazalnikov, pripravljenih na
enak način. Na ta način pristop postane sistematičen: samo tako so možne smiselne primerjave
med obdobji ali med občinami. Novost letošnjega sistema je ta, da standardizacijo širimo s področja
metodologije (standardizirano pripravljeni kazalniki) na podatke. Uvajamo zlati standard
ISSO – merilo odličnosti za vsa področja, ki jih pokrivajo kazalniki in sestavljeni indeksi, vgrajeni
v sistem.
Kazalniki v sistemu ISSO so narejeni s pomočjo podatkov, pridobljenih iz različnih virov, dostikrat
prav iz uradnih statistik. Toda praviloma so vhodni podatki zgolj »surovina«, ki jo šele uporabimo
za izračun kazalnika. Naši kazalniki so relativni, torej preračunani na število prebivalcev.
Da bi zares dali smiselno in za upravljanje uporabno informacijo, je vhodne podatke dostikrat
potrebno obdelati še z dodatnimi izračuni.
SMISELNO POVEZANI IN NADGRAJENI
Kazalniki so povezani v skupine in nadgrajeni s sestavljenimi indeksi. Letošnja verzija sistema
vključuje 55 kritičnih kazalnikov uspešnosti z osmih področij: demografije, proračunske učinkovitosti,
gospodarstva, trga dela, izobrazbe, življenjskega standarda, socialne kohezije in politične
kulture ter okolja.
Za vsako od skupin izračunamo sestavljen indeks. Ta nudi hitro in jasno informacijo o tem,
kakšen je razvojni položaj posamezne občine glede na osem izbranih področij: na primer kako
razvito je občinsko gospodarstvo v primerjavi z ostalimi kraji pri nas. Povzetek celotne razvojne
slike v eni številki je končni sestavljeni indeks ISSO.
VKLJUČUJEJO ČASOVNO RAZSEŽNOST
Podatki vključujejo časovno razsežnost. Kazalniki so urejeni tudi glede na tri razsežnosti: kazalniki,
ki prikazujejo statični položaj (kazalniki stanja) so ločeni od tistih, ki merijo aktivnosti in
tistih, ki spremljajo dinamiko razvoja. Sistem uravnoteženih kazalnikov za podjetja neposredno
ni prenosljiv na lokalne skupnosti. Vseeno je naš cilj postaviti sistem tako, da bo na daljši rok
možno spremljati, kako so kazalniki med seboj povezani, torej kako spremembe enega parametra
vplivajo na vrednosti drugega kazalnika.
ISSO ZLATI KAMEN | 5
ISSO IN MEDNARODNA PRIMERLJIVOST
Ko gre za metodologijo, je ISSO povsem primerljiv s podobnimi sistemi po svetu. Zakaj? Pripravljamo
ga tako, da spremljamo vse glavne svetovne metodologije za sistematično spremljanje in
primerjanje uspešnosti okolij: lokalnih skupnosti, mest in držav.
Najbolj uveljavljeni so sistemi, ki med seboj primerjajo države: od različnih analiz konkurenčnosti
prek indeksa človekovega razvoja Organizacije združenih narodov do meril OECD. Ko smo z
razvojem sistema ISSO začeli, smo se lahko zgledovali le pri teh metodologijah. Za lokalno raven
je bilo na voljo zelo malo tovrstnih orodij.
V zadnjem času se je podoba precej spremenila: sploh v zadnjih dveh letih lahko spremljamo
pravo eksplozijo sistemov, ki merijo razvojno uspešnost mest. Sistem ISSO smo med prvimi na
svetu prenesli na raven osnovnih lokalnih skupnosti – občin. S tem smo omogočili tudi manjšim
in podeželskim občinam, da se razvijajo s pomočjo sodobnega podatkovnega orodja.
Ta kar največja prilagoditev na slovenski kontekst ima svojo ceno. Prav zato je skladnost z mednarodnim
sistemom ISO 37120 zgolj 18-odstotna: precej kazalnikov, ki jih vključuje mednarodni
standard, je dostopnih le za velika mesta ali pa so za rabo v Sloveniji (ali Evropi) povsem neprimerni.
Tako mednarodni standard ISO daje velik poudarek na podatke, kot so na primer delež
deklic, ki obiskujejo osnovno šolo. Ta kazalnik je za mesta tretjega sveta zelo pomemben, za
Slovenijo (ali katerokoli drugo razvito okolje) pa nima pravega smisla. Po drugi strani v sistemu
ISO manjka vrsta podatkov, ki so za naše okolje bistvena (začenši s kazalniki o izobrazbeni strukturi
in dinamiki sprememb, na primer kako hitro se povečuje delež prebivalcev z univerzitetno
izobrazbo).

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • Februar 2018
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2018
  • Novi val slovenskih županov
  • 10 najboljših praks leta 2018
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva