Uporabno

ABC občin in lokalnih skupnosti

Kaj je to občina?

Koliko občin ima EU?

Kaj je več od občine?

Zakaj so pokrajine potrebne?

Kaj so regije?

Kaj je mestna občina?

In kaj je mesto?

Mesta v Sloveniji

Kaj je upravna enota?

Med državno upravo in lokalno samoupravo

Kaj so krajevne skupnosti?

Kaj je to skupna občinska uprava?

 

Kaj je to občina?

Občina je temeljni subjekt lokalne samouprave. Je njen osnovni člen. Slovenija ima 211 občin.

Pojmu občina ustrezajo v drugih jezikih izrazi: municipality, Gemeinde, commune, ward, electoral district, comuni, municipios…

V bruseljskem evrožargonu je občina LAU-2: Local Administrative Unit 2. Tudi na evropski ravni gre za osnovno enoto lokalne samouprave.

Mimogrede, oznaka LAU-2 velja od julija 2003. Prej je za občine veljala oznaka NUTS-5.

Nazaj na vrh.

Koliko občin ima EU?

Do 6. decembra 2010 jih je imela 121.601. Po razsodbi ustavnega sodišča RS se je števiulo v prvi polovici leta 2011 povečalo na 121.603.  

Nazaj na vrh.

Kaj je več od občine?

Drugi, višji člen lokalne samouprave so pokrajine: te v Sloveniji še niso konstituirane. V evrgožargonu: LAU-1. V EU je približno 8.300 pokrajin. Zakaj približno? Ker proces oblikovanja še poteka.

 Večina  evropskih držav vendarle že ima dvo ali večivojsko lokalno samoupravo. Poimenovanje  višjih enot je  v  svetu različno:  pokrajina,  provinca,  regija,  dežela,  departma,  okraj,  grofija ...

 Treba je razlikovati pokrajine od federalnih enot v večjih državah (npr zvezne dežele v Nemčiji). 

Nazaj na vrh.

Zakaj so pokrajine potrebne?

»V  čem  je  smisel  širše  lokalne  samoupravne  skupnosti?  Teritorialno  območje  širše  lokalne samoupravne skupnosti obsega večje število občin  in pomeni najpristnejšo vez med občino.«

Vendar ne gre le za »pristne odnose« med različnimi nivoji birokracij.  Pokrajine naj bi opravljale »naloge, ki presegajo zmogljivosti manjših občin, po drugi strani pa država nanjo prenaša del svojih  nalog  in  s  tem  krepi  policentrični  kulturni  in  gospodarski  razvoj  posameznih  delov države.

Prenos državnih nalog na pokrajino omogoča proces decentralizacije, pomeni pa tudi razbremenitev  države  na  eni  strani  in  pomoč manjšim  oziroma  šibkejšim  občinam,  katerih naloge  včasih  presegajo  njihove  lastne  zmogljivosti  na  drugi  strani.« (Vir: Dr. Katarina Žagar: Lokalna samouprava)

Po zdaj veljavni ureditvi, ki izhaja iz ustave, je združevanje občin v pokrajine prostovoljno: v praksi se pokrajina nikjer ni oblikovala. Od tod vrsta predlogov, da bi ta člen ustave spremenili in bi bilo ustanavljanje pokrajine obvezno in določeno z zakonom.

Nazaj na vrh.

Kaj so regije?

V nekaterih državah ta izraz uporabljajo za širšo samoupravno skupnost. V Sloveniji poznamo  predvsem statistične regije. Ta razdelitev Slovenije na 12 enot ima torej (zgolj) statistični pomen.

Nazaj na vrh.

Kaj je mestna občina?

Mestna občina je občina, ki zaobseže večje mesto, natančneje:  »gosto in strnjeno naselje ali več naselij, povezanih v enoten prostorski organizem in mestno okolico, ki jo povezuje dnevna migracija prebivalstva«. V Sloveniji Zakon o lokalni samoupravi v 16. členu določa, da lahko mesto dobi status mestne občine, če ima »najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih in je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja.«

Izjemoma lahko pridobi status mestne občine mesto iz zgodovinskih razlogov. Na mestno občino država lahko prenese del svojih nalog, ki se nanašajo na razvoj mesta.  

Slovenija ima 11 mestnih občin. To so: Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto, Kranj, Koper, Nova Gorica, Murska Sobota, Velenje, Ptuj in Slovenj Gradec.

Nazaj na vrh.

In kaj je mesto?

V Sloveniji je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi mesto definirano kot urbano naselje z vsaj 3000 prebivalci, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, prebivalstveni gostoti, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij, status mesta pa dobi z odločitvijo Državnega zbora.

Slovenija ima 67 mest. Ta ustrezajo zakonski definiciji z nekaj izjemami. Nekatera naselja, ki so imela  mestne pravice v preteklosti, a danes ne dosegajo več z zakonom določenih kriterijevb, imajo vseeno status mesta (na primer Višnja gora). Z izjemo Višnje gore so vsa slovenska mesta središča občin.

Mimogrede, v angleščini je še delitev na town in city, pri čemer velja oznaka town za naselja z nekako med 10.000 in 100.000 prebivalci, izraz city pa za kraje z več kot 100.000  prebivalci. Ta meja je zgolj približna: ločnica med town in city  ni le kvalitativne narave.

Nazaj na vrh.

Mesta v Sloveniji

Državni zbor je s sklepom (Uradni list RS, št. 22/2000) ugotovil, da imajo v Republiki Sloveniji status mesta, v skladu s predpisi, ki so veljali v času podelitve, naslednja mesta: Ajdovščina, Bled, Bovec, Brežice, Celje, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Hrastnik,  Idrija,  Ilirska Bistrica,  Izola, Jesenice, Kamnik,  Kočevje,  Koper,  Kostanjevica  ob  Krki,  Kranj,  Krško,  Laško,  Lendava,  Litija,  Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radeče,  Radovljica,  Ravne  na  Koroškem,  Sevnica,  Sežana,  Slovenska  Bistrica,  Slovenj  Gradec, Slovenske  Konjice,  Škofja  Loka,  Šoštanj,  Tolmin,  Trbovlje,  Tržič,  Velenje,  Višnja  Gora,  Vrhnika, Zagorje ob Savi in Žalec.

S Sklepom Vlade RS (22.12.2005) je bil status mesta podeljen naslednjim naseljem:  Cerknica,  Dravograd,  Grosuplje,  Logatec,  Medvode,  Mengeš,  Mežica,  Prevalje, Ribnica, Rogaška Slatina, Ruše, Šempeter pri Gorici, Šentjur, Trebnje, Železniki in Žiri.

Nazaj na vrh.

Kaj je upravna enota?

Upravna enota sodi med organe državne uprave – in ne med člene lokalne samouprave. (glej tabela: Lokalna samouprava in država). Upravne enote so vez med državo in državljani.

Upravne enote zagotavljajo za državljane in pravne osebe storitve s področij:

  • notranjih zadev (osebni dokumenti, prijava prebivališča, zadeve javnega reda, področje tujcev, matičnih zadev, upravne zadeve prometa …),
  • graditve  objektov in drugih posegov v prostor (gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje ...),
  • kmetijstva (promet s kmetijskimi zemljišči, status kmeta, zaščitene kmetije ...),
  • denacionalizacije,
  • žrtev vojnega nasilja itd.

Upravne enote so prva stopnja, ko gre za upravne zadeve, ki sodijo na področje  državne pristojnosti. Opravljajo določene naloge iz pristojnosti ministrstev. Posebej pomembno je, da opravljajo nadzor nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti in nadzor nad primernostjo in strokovnostjo dela teh organov v zadevah iz državne pristojnosti, ki so prenesene na lokalno skupnost. Ob tem upravne enote vodijo nekatere uradne evidence.  

Tudi upravne enote so organizirane lokalno. Ozemlje Slovenije pokriva omrežje 58 upravnih enot. Ne de facto ne de iure pa v primeru upravnih enot ne gre za nikakršno razdelitev Slovenije. Razumemo jih lahko kot lokalne urade države.

V nekaterih državah so upravne enote  »dvoživke«: so torej hkrati državni organ IN višja enota lokalne samouprave (Npr. upravni okraji v Avstriji).

Nazaj na vrh.

Med državno upravo in lokalno samoupravo

DRŽAVNA UPRAVA                                            LOKALNA SAMOUPRAVA

Centralizacija

Decentralizacija

Prisilnost

Prostovoljnost

Hierarhična ureditev, podrejenost nižjih organov

Avtonomnost, samostojnost, demokracija

Uprava se postavlja od zgoraj navzdol, od državne oblasti

Samouprava se gradi od spodaj navzgor, od prebivalcev

Izvrševanje pooblastil na oblasten način in s pomočjo državne prisile

Prevladuje neoblastno urejanje in reševanje lokalnih zadev javnega pomena

Učinkovitost, racionalnost, strokovnost pri izvajanju pooblastil državne oblasti

Pripadnost, zavest o usodni povezanosti med prebivalci lokalne skupnosti.

Vir:  Lokalna samouprava. Ministrstvo za notranje zadeve.  Tabela  je  oblikovana  na  podlagi  študijskega  gradiva  prof.  dr.  Cirila  Ribičiča (1997) 

Seveda si lahko o tabeli mislimo svoje. Nekateri politiki zanesljivo ne razumejo lokalne samouprave tako idilično kot si jo predstavlja Ciril Ribičič. Če povsem odmislimo, da učinkovitost in racionalnost nikakor nista moteči na lokalni ravni.

 Nazaj na vrh.

 Kaj so krajevne skupnosti?

Na območju občine lahko ustanovijo tudi ožje dele, torej še manjše člene lokalne samouprave. To so krajevne, četrtne in ali vaške skupnosti. Občina s statutom prenese na te skupnosti del svojih nalog.

 Pri tem gre zlasti za:

•  lokalne javne službe,

•  vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin, 

•  upravljanje premoženja, namenjenega za potrebe krajevnega prebivalstva, 

•  pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti.

Nazaj na vrh.

 

Kaj je to skupna občinska uprava?

Več občin lahko izvajanje določenih nalog organizira skupaj. Največ medobčinskih skupni uprav je na področju inšpekcij (medobčinski inšpektorati) in redarstev, v štirih primerih pa imajo občine celo skupno (celotno) upravo.

Medobčinskih uprav je skupaj 45 (stanje 2010). Če 27 občin ni vključenih niti v eno. Na zadnjem rednem posvetu o delovanju medobčinskih uprav so ugotovili, da je na tem področju »neverjeten razmah« in da bodo bržkone leta 2011 v te mehanizme vključene vse občine v Sloveniji. Na ta razmah je verjetno nekoliko vplivala sprememba Zakona o financiranju občin, ki za delovanje medobčinskih uprav zagotavlja 50-odstotno državno dotacijo.

Nazaj na vrh.

 

 

 

 

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • NOVO: Marec 2017
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2017
  • Kazalniki ISSO: lestvice
  • Kaj je Zlati standard ISSO?
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva