Ustroj občin

Organizacija, finance, naloge in pogoji 

 

Glavni organi občine

Od kod dobijo občine denar?

Davčni prihodki

Nedavčni prihodki

Kapitalski prihodki

Transferji

Posojila

Kaj pravi ustava?

Je denarja za občine preveč ali premalo?

Kaj so glavne naloge občine?

Izvirne naloge občine

Prenesene naloge občine

Kaj so občinske javne službe?

Kako ustanoviti občino?

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za ustanovitev občine?

In kako velika naj bo občina?

 

 

Glavni organi občine

Občina ima občinski svet in župana, po potrebi pa še enega ali več občinskih odborov in nadzorni odbor.

Najvišji organ je občinski svet, ki odloča o vseh zadevah v okviru pravic in pristojnosti občine. Volijo ga prebivalci občine za štiri leta na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.

Župan občino predstavlja in zastopa. Sklicuje in vodi seje, na katerih deluje občinski svet, nima pa pravice glasovanja. Tudi župana volijo volivci neposredno, in sicer hkrati z rednimi volitvami v občinski svet.

Nazaj na vrh.

Od kod dobijo občine denar?

Štiri glavne skupine virov za občinski proračun so:

1.         Davčni prihodki

2.         Nedavčni prihodki

3.         Kapitalski prihodki

4.         Transferni prihodki

Ob tem sta še dva v praksi manj pomembna vira: donacije in sredstva, ki jih občine dobijo na razpisih EU.

Nazaj na vrh.

 

Davčni prihodki

So praviloma najpomembnejši. To velja zlasti za dohodnino. Te so največji posamezni vir  sredstev za večino občin. Načeloma občini pripada 70 odstotkov od 54  odstotkov dohodnine, pobrane na njenem območju. Preostalih 30 odstotkov je namenjenih za solidarnostno izravnavo in jih prejmejo manj razvite občine.

Ob tem občini pripadajo še:

-           Davek od premoženja,

-           davek na dediščine in darila,

-           davek na dobitke od iger na srečo,

-           davek na promet nepremičnin.

-           Lokalne okoljske dajatve (a zgolj za namensko uproabo)

Nazaj na vrh.

Nedavčni prihodki

To so različne občinske takse, globe, pristojbine, prihodki od občinskega premoženja, udeležbe na dobičku in prihodki od prodaje blaga in storitev.

Nazaj na vrh.

Kapitalski prihodki

Povedano preprosto: prihodki od prodaje občinskega premoženja. Kot pokaže analiza proračunov, je to v pomemben vir za pokrivanje večjih občinskih investicij.

Nazaj na vrh.

Transferji

Gre za sredstva, ki jih občina dobi od države. Transferji so tista točka, kjer se v političnem smislu dogaja največ. S transferji država sodeluje pri večjih investicijah občine. Udeleženost države pri teh investicijah je odvisna od razvitosti občine. Ministrstvo za finance izračuna s pomočjo posebne formule količnike razvitosti in glede na to določi odstotek, do katerega bo pokrivala načrtovane naložbe.

Nazaj na vrh.

 

Posojila

Poleg teh virov lahko občina za financiranje svojih dejavnosti uporabi še posojila v različnih oblikah. Obseg zadolževanja je v grobem omejen tako, da vrednost dolgov ne sme presegati petine prihodka v zadnjem zaključenem letu. Obveznosti, ki izhajajo iz dolga, ne smejo znašati več kot 5 odstotkov prihodka iz zdanje bilance. Ob tem zakon določa še nekaj drugih omejitev.

Nazaj na vrh.

Kaj pravi ustava?

Ustava  govori  o  dohodkih  občine v  142.  členu . Ta pravi, da se občina    financira  iz  lastnih  virov;  tistim občinam, ki zaradi slabše gospodarske razvitosti ne morejo v celoti opravljati svojih nalog pa so ustavno zagotovljena dodatna sredstva, ki jih zagotavlja država v skladu z zakonom.

Nazaj na vrh.

Je denarja za občine preveč ali premalo?

Obseg občinskih financ v Sloveniji je pomenil* 12,5 odstotka javnih financ in 5,3 odstotka BDP. To je bilo bistveno manj od evropskega povprečja, kjer so proračuni občin pomenili kar 26 odstotkov javnih financ in 16% BDPja.

 *Vir: Katarina Banko: Financiranje občin v Sloveniji, diplomsko delo, EF, dec.06

Nazaj na vrh.

Kaj so glavne naloge občine?

Občina  v  skladu  z  zakoni  poseduje, pridobiva  in  razpolaga  z  vsemi  vrstami  premoženja,  ustanavlja  in  vodi  javna  podjetja  ter  v okviru sistema  javnih  financ določa svoj proračun. O tem govori tretje poglavje Zakona o lokalni samoupravi.

Naloge občine so opredeljene kot  izvirne in prenesene naloge. 

Izvirne so tiste,  ki si  jih občine same določijo s statutom  in drugimi  akti  in  predstavljajo tipično  vsebino  lokalne  samouprave  (komunala,  lokalne  javne službe  itd.)  in  lokalne zadeve  javnega pomena, ki  jih občinam določi področna zakonodaja (npr.  zakon  o  varnosti  v  cestnem  prometu  in  drugi). 

Prenesene  naloge  so  tiste,  ki  jih država s soglasjem občine prenese v  izvajanje občini. Za  izvajanje  teh nalog mora država zagotoviti  finančna sredstva, velja pa  tudi strožji  režim nadzora.

 Nazaj na vrh.

Izvirne naloge občine

 Občina:

-           upravlja občinsko premoženje

-           ustvarja pogoje za gospodarski razvoj občine, pri čemer zakon posebej omenja  gostinstvo, turizem in kmetijstvo

-           ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj

-           upravlja lokalne javne službe in

-           načrtuje prostorski razvoj.

 

Občina ima pospeševalno vlogo na področjih:

-           socialnega omrežja

-           vzgoje in šolstva

-           šprota in rekreacije

-           kulturnih dejavnosti (pri tem zakon posebej poudarja skrb za kulturno dediščino)

 

Ob tem skrbi za:

-           okolje

-           varnost (požarna varnost, reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč)

-           lokalne ceste in druge javne površine

-           vodovodne in energetske objekte

-           red

Občina organizira svoje delo (občinska uprava, uredbe, akti, organi), redarsko službo in inšpekcijski nadzor. Zadolžena je tudi za osnovno statistično evidenco (matični podatki, naslovi, podatki o osebnih vozilih).

Nazaj na vrh.

Prenesene naloge občine

Kadar je to racionalno (bolj učinkovito, smisleno), država prenese del svojih pristojnosti na občine. Te naloge so zlasti na področju srednjih šol, javnih zdravstvenih služb na sekundarni ravni, posegov v prostor, javnega primestnega prometa in še nekaterih drugih manjših zadev (npr. obratovalni čas gostiln).

Država lahko prenese pristojnosti na vse občine, zgolj nekatere (npr. na določenem območju ali samo na mestne občine) ali na posamično občino. V vsakem primeru je država za financiranje teh nalog dolžna zagotoviti sredstva.

 Nazaj na vrh.

Kaj so občinske javne službe?

Ena izmed pomembnejših funkcij lokalne samouprave je kvalitetna oskrba občanov z javnimi dobrinami.  To poteka v glavnem v okviru  sistema javnih služb.  

Javne službe lahko občina zagotavlja na različne načine: 

  • Neposredno v okviru občinske uprave
  • Z ustanavljanjem javnih zavodov ali javnih podjetij
  • Z dajanjem koncesij
  • Prek javno zasebnih partnerstev.

Občina mora javne dobrine zagotoviti, nikakor pa ni potrebno, da jih v celoti zagotovi sama. Kadar je to bolj gospodarno in učinkovito, lahko dve ali več občin skupaj ustanovijo službo za zagotavljanje teh dobrin.

Nazaj na vrh.

Kako ustanoviti občino?

Nič lažjega. Vse o tem zvemo v 15. členu ZLS: Občina se ustanovi oziroma njeno območje spremeni, če se je za to na referendumu izrekla večina volivcev, ki so glasovali, in če so izpolnjeni drugi pogoji, kot določa zakon. Občina  se  ustanovi  z  zakonom,  v  katerem  je  določeno  tudi  njeno  območje,  ime  in sedež občine, število članov prvega občinskega sveta ipd.

Volitve  v  občinski  svet  in  volitve  župana  se izvedejo  ob  prvih  lokalnih  volitvah  po  ustanovitvi  nove  občine. Nova  občina  se  konstituira oziroma  prične  opravljati  nove  naloge  s  prvim  dnem  proračunskega  leta,  ki  sledi  letu,  v katerem so bile volitve. 

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni? Zakon o lokalni samoupravi v  13.  členu  določa,  da mora  biti  občina  sposobna  zadovoljevati  potrebe  in  interese  svojih prebivalcev  in  izpolnjevati  druge  naloge  v  skladu  z  zakonom. 

Nazaj na vrh.

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za ustanovitev občine?

Šteje  se,  da  je  občina  to sposobna, če so zagotovljeni naslednji splošni pogoji: 

 •  popolna osnovna šola,

•  primarno zdravstveno varstvo občanov (zdravstveni dom ali zdravstvena postaja), 

•  komunalna  opremljenost  (oskrba  s  pitno  vodo,  odvajanje  in  čiščenje  odpadnih  voda,

oskrba z električno energijo), 

•  poštne storitve, 

•  knjižnica (splošna ali šolska), 

•  prostori za upravno dejavnost lokalnih skupnosti.

(13. člen ZLS)

 Toda: glede pogojev  v  ZLS  za  ustanovitev  občine  se je leta  1998  izreklo  Ustavno  sodišče  Republike Slovenije, in sicer, da je treba te pogoje razumeti v programskem pomenu in ne le v pomenu absolutnega institucionalnega pogoja. To pomeni, da ni nujno, da vse navedene institucije že delujejo na območju, kjer naj bi se ustanovila nova občina, pač pa  je pomembno, da  je na tem območju mogoče ugotoviti obstoj individualnih in javnih potreb, katerih zadovoljevanju so namenjene  te  institucije. Tako mora  lokalna skupnost, ki še ni z zakonom ustanovljena kot občina, pa  to želi postati,  izkazati obstoj z zakonom predvidenih  individualnih  in kolektivnih potreb, ki naj se zadovoljujejo v novi občini.

Nazaj na vrh.

 

In kako velika naj bo občina?

 

V nadaljevanju 13.a člen ZLS določa, da  ima občina najmanj 5.000 prebivalcev. Če gre za ustanovitev nove občine z združitvijo dveh ali več občin pa  lahko  tudi manj.  Izjeme od  tega pravila  so  dopustne  tudi  zaradi  geografskih,  obmejnih,  narodnostnih,  zgodovinskih  ali gospodarskih  razlogov,  vendar  (po  noveli ZLS  iz  leta 2005) občina ne  sme  imeti manj  kot 2.000 prebivalcev.

Nič zato. Po podatkih statističnega zavoda ima 26 občin v Sloveniji (12%) manj kot 2.000 prebivalcev. Najmanjša občina (Hodoš) ima 316 prebivalcev (31.12.2010).

Kajti: tudi glede pogoja  št. prebivalcev  se  je  leta 1998  izreklo ustavno  sodišče. Stališče sodišča:  objektivni  kriteriji  za  ustanovitev  občin (torej število prebivalcev) so relativne narave. Število 5000 občanov nima absolutne, ampak  le relativno  veljavo. Ustavno  sodišče  je  tedaj ugotovilo,  da  vsaj  tretjina  že  ustanovljenih  občin  ne dosega z zakonom določene spodnje meje števila prebivalcev, tj. 5000.

Mimogrede,  zdaj ima polovica občin v Sloveniji (52%) MANJ kot 5000 prebivalcev. Natančneje: od 211 občin jih 110 ne dosega prvega z zakonom določenega praga velikosti.

 

Nazaj na vrh.

Prijava na e-novice

Oglasno sporočilo

Revija Zlati Kamen

Revija Zlati Kamen
Posebna priložnostna izdaja
  • marec 2019
  • Finalistke izbora za nagrado Zlati kamen 2019
  • Dobre prakse razvojno najprodornejših občin
  • veliki intervju: dr. Janez Bogataj
Prelistaj

Članki

Izdelava spletnih strani: Positiva